No zej se ne hecam.

Punco zgrabš, objameš, kušneš, rečeš, vse bo v redu, zastopm te in bo na smrt hvaležna.

A je to tok težko?

Zdej zna sicer rečt, da ji grem tut jas sicer na bruhanje, sam pali pa vseeno...

Družba, jaz pa za en čas zapuščam, kot sem storil že parkrat prej. Mogoče mesec. leto, kdo ve. Zame osebno je mal padla kvaliteta, ni ene konstruktivnosti, samo tekmovanje, kdo po zadnji potegnil črto pod temo. Počutim se kot tamlad v bajti od staršev moje žene (oz. vsaj mislim, da bi se tako počutil ), kjer so vsi vsega siti, nobenega ne zebe, ni lačen, so pa vsi siti eden drugega, vsak dan je kot ena soparna nedelja po pikniku in noben niti ne ve, kaj bi še dokazal,važno pa je, da
se nekaj dokazuje, ko pride večer, je pa v telesu en prstjen občutek, da bi morali nekaj narediti, pa niti niso vedeli kaj, samo neizpolnjeni so.
No pa tudi poklicne obveznosti mi bodo manj dopuščale.
Prepričan sem, da se bom vrnil. Pa pridno nabirajte tipkarsko kilometrino.

Motorist napisal/-a:Nodo, lej, pospravlen neb meu, pa po čistilih tut neb glih smrdel po vsej bajti, niti ure na steni nebi blo slišat iz kuhne ke u dnevno

Zakaj? Ker ona ne bi skrbela za red in čistočo v hiši, ali ker bi se js požvižgal na to (ob predpostavki, če bi bil samski)?

Motorist napisal/-a:Punco zgrabš, objameš, kušneš, rečeš, vse bo v redu, zastopm te in bo na smrt hvaležna.

A je to tok težko?

Kot sta tip in ženska enkrat v zvezi, to ni težko ob predpostavki, da oba gojita strast eden do drugega. Ko pa je tip komaj v fazi osvajanja ženske, pa naj bi vedel kje je tista meja, do koder lahko gre.

Ajde, Raw, upam da ti ne boš enkrat takooo dolgočasen, lepo plezi pa lepo se mej.

Nodo, punce ma zmeri prou. Če rečeš tako, bo obrnila, če rečeš obrnjeno pa spet ne bo prav. Meni se zdi, da sovražijo reve, fante, ki se znajdejo samo v urejenem in pospravljenem svetu. Popredalčkanem, kjer je use jasno. To na smrt sovražijo.

Pr objemanju ni meje. Razen če sama tako ječe.

Ženska hoče predstavit svoja naurejena čustva. Kdor jih ne zmore prenašat, naj spoka. Še sama jih težko prenaša, če pa jih nima s kom delit, pol te ne bo podojila, pa pika. Razen otroka, svojga, se zastopi.

Stežka si izborijo prostor, tukaj pod soncem. Mrbit, jim bomo pa kdaj pustil, da ne bomo takooo klinčevo vsevedni, da nam ne bo vse tko klinčevo jasno, da ne bo vse tko klinčevo čisto in pospravljeno, da ne bo tako klinčevo smrdelo v kuhinji po razkužilih.
Če si dolgočasen k kašen Fedex, skoz bulls eye tolče na svojem pikadu, se ne more izrazit, niti sprejet samo sebe in je nesigurna in red jo umori. Zato je fajn, da Fedex kdaj tudi kakšno zgreši, pravi užitek je to pogledat, hehehe.

Vem, da smo najbolj grdi tisti, ki povemo kar mislimo naravnost, brez nekih olepšav. Ampak res, zebra rabi odrešenika v pravem pomenu besede. Nekoga, ki jo bo potolažil, napolnil z ljubeznijo, upanjem...
Vsi bližnji so jo razočarali, ker je iskala ljubezen in bila izdana, telesni užitki jo ne zadovoljijo, medtem pa ona hira, telesno in duševno.
Kup nasvetov je bilo, naj se loči, naj poišče nekoga ki jo bo res imel rad... sama je dovolj inteligentna, da bi po tej poti že zdavnaj našla rešitev, če bi obstajala.
Zase vem, da sem našel rešitev v veri, da ni druge poti. Ne moremo spremeniti sveta na katerem živimo in ljudi okrog sebe, lahko pa spremenimo svoj pogled na svet, cilj in vrednote... Lahko smo srečni v duši čeprav živimo v kaosu in trpljenju, lahko smo pa tudi nesrečni, kljub temu, da živimo v idealnih razmerah. Najti je potrebno pravi izvir (žive vode) kjer se lahko napajamo za življenje, ki nas ne bo razočaral in pustil na cedilu. Ni vredno, da se izgubljamo v občutkih ki so minljivi in nam škodujejo...in to je to, to je vera ki nas odrešuje.

Maldrgačn, hvala. Se precej strinjam, sicer je moja vera najbrž malo drugačna, ampak bistvo je enako. Mislim, da mi lahko pomaga samo počasno sestavljanje nazaj skupaj, centimeter za centimetrom. Pa da me ne bi slučajno poskušal kdo zgrabit, ker take podvige izjemno slabo prenašam. Če bom še kdaj hotela koga, si ga bom izbrala in vzela sama, ampak mi trenutno ni do tega. Grem iskat živo vodo Še vedno tudi nisem izgubila upanja, da bova z možem v ruševinah našla tisto ljubezen, ki naju je družila. Mislim, da so moje bolezni posledica izjemne izčrpanosti in stresa. Živa voda pa centimetri sestavljanja, pa bo.


Raw, jaz te sploh ne preziram.

neudomačena napisal/-a:Utopistka, kaj pa če je vse samo čisto obično življenje, ljudme, odnosi, ki so bolj ali manj kompleksni in ni vse stalno sam boj pa trpljenje pa oni so nas nekam tlačli pa smo zmagali ko smo se temu uprli pa drama na dramo??

Kaj pa če brez teh "v drek tlačiteljev" Utopistka nikoli ne bi zrasla v to kar je danes in bi jim pravzaprav morala biti še hvaležna za nastavljene zapreke? Giants therefore are designed to make us bigger, bolder and better. There has to be at least one giant in your future. To overcome it.

Ha ha ha ha!!

Jah in Zebra potemtakem tudi, še bolj kot vsem svatovalcem naj bo hvalžna svojim vdrektlačiteljem. Nekega dne bo iz tea dobro pognojenega terena zrasla super roža. Ljubimo svoje sovražnike!! Ha ha ha ha!!!

Kdo dela dramo? 1 x 1 je, da ne jaz ne kdo drug ne bi zrasel v to, kar danes je, če ne bi šel čez svojo "porcijo gnoja". Samo razlika je, da tisto svojo porcijo predelaš, pokidaš, mogoče celo malo bruhaš ob njej, ampak greš naprej, al se pa celo življenje nad njo kisaš in zmrduješ. Na nek čuden način dandanes celo sem hvaležna za vsa polena in prepreke, ki sem jih preskočila in tudi za tiste, ki jih nisem in so me položile in me ustavile ali celo preokrenile pot. Gledano s takratnega stališča ni blo fajn, z današnjega ni blo fajn, je blo pa koristno. Ampak meni danes takratni "gnoj" ne smrdi več, sem ga pustila tam, danes se ubadam s "cvetjem".

Lahko hahahajaš po mili volji. Tudi na moj račun, nisi prva, pa tudi zadnja zagotovo ne. Jaz ne dvomim, da je v vsakem človeku potencial za "super rožo", tudi v Zebri je, zagotov, samo - a bo ta roža ratala ali ne, ni odvisno od količine "gnoja", ampak predvsem od - rože same.


Aja, če se vrnem na čisto izhodišče: kako prenehati s samozadovoljevanjem? Dolga leta nazaj mi je en duhovnik rekel "ko dojameš, kaj delaš sam sebi s samozadovoljevanjem, ko to res dojameš, se ne sprašuješ več, kako nehat. Ni treba, te mine za zmer." Iz svoje izkušnej lahko to samo potrdim. Definitivno to je ena huda odvisnost, ki (slabo!) nadomešča nekaj, česar nimamo in po čemer hrepenimo.

Motorist napisal/-a:Punco zgrabš, objameš, kušneš, rečeš, vse bo v redu, zastopm te in bo na smrt hvaležna.

Hudič je ko nima kdo to našo črno-belo-progasto, zgrabit, oz noče jo, ne vidi razloga zakaj bi jo. Ona je prinesla en ceker dote sabo, on svoj punkl in nihče noče nič od tega odvreč, zamenjat s čim novim, zavreč staro in začet na novo. Ne upata, oz upata da bo oni drugi prvi začel.
Lahko bi kdo od niju prvi začel, če bi videl smisel. Zdi se mi, da je Fedex podal čisto uporaben predlog (kot tudi vsi drugi, vsak po svoje), samo da to uspe je potrebno odvreč nekaj stare krame.... To pa ne, ker me sili na bruhanje....
Prispodoba je res postrečna, dajmo jo malo osvetlit .
Ko ti je slabo, ker si nažrt z nečim "slabim", ki se ti je zdelo takrat ko si goltal dobro (karkoli pač), nekako veš, da bi bilo dobro če bi se skozlal, samo nočeš tega naredit, ker kozlanje res ni prijetna stvar. In potem cincaš al bi al nebi, bi še malo zadržal, saj bo bolš samo od sebe, sam še mal...
Takrat od tebe ni nič. Nisi uporaben za nič. Najraje bi nekje ždel in čakal, da mine.....
Večina ljudi okoli tebe ti govori kaj naredi ti pa čakaš, saj bo, saj bo...
In če končam v duhu te teme: zdi se ti kot da se vsi samozadovoljujejo na tebi....
Res neprijeten občutek, a ne Zebri?

@Utopistka

Lahko hahahajaš po mili volji.

Hvala ti, Utopistka. Že pri otrocih sem si morala z muko priboriti pravico do smeha, saj so takoj po vstopu v vrtec pričeli smeh interpretirati kot posmeh. Smejim se iz veselja nad življenjem. Nad tvojo bojevito originalnostjo in si mi res fejst punca. Smejim se Zebrini različici. Pa svoji tudi.

Verjamem v Zebro. Zdaj pa je Zebra še v šoli, nekega dne, ko bo opravila izpit, bo ocena visoka. Ona je bistra mrha. Nisem zasledila, da bi Zebra kje prosila za nasvet. Pa je kljub temu zasuta s prav to šaro. Hej, kaj pa če nas ima tukaj prisotne (samo) za uho? Da lahko nekam pove kar živi in da se jo samo posluša in za (dober) začetek čisto preprosto verjame, pa če je to še tako skragano z nravjo vsakogar posebej med nami?

Namesto tega pa ponujamo NAŠE življenje kot model za njenega. Se razkazujemo. Onaniramo na svojih življenjih, vendar javno.
@Stih

In če končam v duhu te teme: zdi se ti kot da se vsi samozadovoljujejo na tebi....

Eto zato se mi bruha od Fedexa, mah ne bruha se mi, sam ni moj tip moškega. Tej različici moškega se ne smejim radostno. (Posmeh pa ni moja "vrlina".) Da me nekdo hoče skos razumet pa mi pomagat, pa si bit tako nemogoče všeč pri tem, mislim no, taka revca pa spet nisem. Da me kroti, ko se sama ne morem, to pa pričakujem, ja. Toda to je moje življenje, ne more biti enako za Zebro pa Utopistko pa kar je še fejst punc tukaj.

Rim 8, 28 : "Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu."
VSE. No tako živi moja različica. Hahahaha! Saj se znajdem tudi jaz prenekateri krat povožena pa se smilim sama sebi in glej čudo prečudno, čisto res se mi miarsikdaj godi krivica. A sem žal ali pa k sreči že tako velika, da (se) ne morem več tako resno jemati. Nisem Kalimero.

Še malo na temo samozadovoljevanja: Stroka loči kompulzivno od normalnega, redkega, občasnega samoz. Prvo je škodljivo in se zdravi. Drugo je občasno oziroma sploh ne obstaja, ko ni potrebe, ko je življenje urejeno.. Da ne nakladam.
Samo v svetu nas, palčkov znalčov, je všecko jedno. Po vseh je treba enako usekat. Tako se izgubi rahločutnost do kompulzivcev, ki so pravzaprav bolni in bi jim pomagala strokovno vodena terapija, izgubijo pa se tudi "občasneži", ki si morajo samo malo bolje urediti življenje...

p.s. @Maldrgačn

Neudomačena ima pa verjetno manj kilometrine v zakonu, tako sklepam, malo manj izkušenj?

Maldrgačn, kaj pa argument? Od kod, zakaj tako sklepaš? To ni retorično vprašanje in ne spopadam se s teboj, iskreno me zanima!!

Glih nisem vprašan, no vseeno bi probal odgovorit, bolj zase kot za Maldrgačnega:

p.s. @Maldrgačn

Neudomačena ima pa verjetno manj kilometrine v zakonu, tako sklepam, malo manj izkušenj?


Maldrgačn, kaj pa argument? Od kod, zakaj tako sklepaš? To ni retorično vprašanje in ne spopadam se s teboj, iskreno me zanima!!

Odgovor se najbrž skriva tu:

neudomačena napisal/-a:Še to bi povedala, ko sem ravno pri voliji in tipkah, da smo vsi nagnjeni k "plastičnim predstavam". Jaz si naprimer vsakogar od vas nekako virtualno vizualno predstavljamin ko berem, slišim celo višino in barvo glasu vsakogar med vami, tempo ter celo dialekt govorice.

Tega se pa (malo) premalo zavedamo najbrž vsi :

Kar pa močno zavaja, ker bistveno prispeva k vsebini, ki smo jo iz določenega prispevka razbrali, razumeli. Če npr. Zebro berem kot tiho in počasi govorečo, zastrtega pogleda, rjavolaso itd., jo razumem čisto drugače, kot če jo berem kot bi bila hitro in glasno govoreča zadirčna "nabijačica krivde".

Vse prevečkrat naše misli postanejo dejstva na katerih "utemeljimo obsodbo"

Motorist napisal/-a:Če si dolgočasen k kašen Fedex, skoz bulls eye tolče na svojem pikadu, se ne more izrazit, niti sprejet samo sebe in je nesigurna in red jo umori. Zato je fajn, da Fedex kdaj tudi kakšno zgreši, pravi užitek je to pogledat, hehehe.

Motorist, kaj si s tem mislil, da se ne more izrazit in da se ne more sprejet? Ker zdi se, kot da tvoje puščice letijo povsem mimo tarče. Namreč zgodilo se je ravno nasprotno od tega, za kar si spisal sodbo. Sprejema se, kot še nikoli v življenju, prav enako pa je tudi razumljena. I'm a very happy man. Častna beseda da. Preseneča me, da si ti to narobe ocenil, ker včasih imam občutek, da ti žensk razumeš, zdaj pa nisem več čist prepričan.

neudomačena napisal/-a:Še malo na temo samozadovoljevanja: Stroka loči kompulzivno od normalnega, redkega, občasnega samoz.

Stroka ni vedno enotna, predvsem pri vprašanjih, ki zadevajo našo etiko in moralo in samozadovoljevanje ni problematično le v povezavi s telesno odvisnostjo ampak tudi duhovno čistostjo pri čemer se pa stroka ne bo nikoli zedinila. Jaz se ravnam po tem, kaj o takih vprašanjih meni Cerkev. Če je nekaj greh je greh že enkrat, je slabo tudi občasno. S tem se ne ponašam jaz kot palček znalček ampak je to sprejeto v celotnem občestvu verovanja katerega sem sprejel in mu zaupam.

Maldrgačn, kaj pa argument? Od kod, zakaj tako sklepaš? To ni retorično vprašanje in ne spopadam se s teboj, iskreno me zanima!!

Zgolj po tem, ker sem nekje prebral, da se z možem po kosilu ponavadi pozabavata. sem sklepal, da sta še na nekakšnih "medenih tednih". Če pa vama kljub letom to še vedno uspeva, sta pa vsekakor še mladostna. Ne zapomnim se vsega, kar preberem, pa tudi preberem ne vsega, tudi jasnovidec nisem...ampak, kot je rekel Stih, tudi ti si opisovala posamezne pisce, pa vprašanje, koliko si zadela.

Duhovna čistost in fizična odvisnost je namreč zelo tesno povezana. To je tako kot nihalo na vrvici, kjer je duhovna čistost vrvica, fizična odvisnost pa utež. Pa to nima nobene zveze s tem, ker cerkev meni, da je to greh. To je dejstvo. Ogromno bolezni in odvisnosti nastane ravno zaradi nemira v človeškem umu. Nemira zaradi občutka nesprejemanja. In ta nemir gasimo na različne načine, z različnimi fizičnimi in danes že tudi, materialnimi odvisnostmi. Problem pa je, ker ta nemir pogasimo samo za zelo kratek čas, potem se spet pojavi. Poleg tega, da nemira na ta način nikoli ne pogasimo, tudi telo fizično navadimo (naučimo) na dodatke, ki jih v telo vnašamo (dim, droge, alkohol, nepotrebna hrana) ali celo odnašamo (hrana; bulimija, sperma; samozadovoljevanje,...). Problema se je torej treba lotit pri izvoru. To je pri sprejemanju samega sebe in sveta okrog sebe. Kaj pa to pomeni in kako se tega lotit, je pa spet druga tema. Težava pa je, da ljudje, ki so odvisni od česarkoli navedenega, tega ne priznajo in se še naprej slepijo, poleg tega se jim takšne in podobne teorije zdijo skrajno neumne, celo tako neumne, da občutijo jezo, ko slišijo kaj takega. Neumno pa se jim zdi zato, ker bi to pomenilo, da bi morali nekaj spremenit pri sebi, kar pa se lahko zdi tako hudo težka naloga, da najdejo milijon izgovorov, samo da se jim tega ni treba lotit. Začaran krog, dobesedno.

Sprejema se, kot še nikoli v življenju, prav enako pa je tudi razumljena.

Itak da se, saj je fejst mrha. Saj to je jasno ko beli dan. Ona samo hoče, da bi Zebriček kdaj pa kdaj pomil posodo sam od sebe, in da če bi imela vročino 40 stopinj celzija ne bo omahnil od razočaranja, k ni skuhala. Da se ne bo obnašal po opičje. Zebra raziskuje in išče nove poti, kako naj ji Zebriček nasprot pride. Grozno cenim to, k tako velik in odprto piše. Veliiiko bolj, kot tiste, k jim je use jasn. K človek mora vedet, da pa ti vse res ne more biti jasno, da se je zgodilo le to, da imaš glavo v pesku. Saj hodi na forum kramljat, žuboret. Naj se skašla, to je pa tudi use.
In hecno je, ko se najdejo usesorte rešitelji s pisanimi diagnozami. Pa kdo je sploh prosil za to? A se ne moremo pogovarjat, žunboret? A je treba kar naprej reševat? Mislm, halooo Zebri gre veliiiiko bolje, kot bi si človek misli.
Ja je skurjena, ampak, majkomajčice jas sem tudi. Ravno zadnjič sem se čist zlomil. Človek se skuri, sčisti in gre novim zmagam naproti.

Ampak, pojezi pa me, ko ti 'drekotlačitelji' hehehe, ratajo zafurstrirani, majkomajčice, da celo jezni in svojo furstracijo začnejo stresat na in v povezavi z Žensko: v smislu, saj sem ti jeku, pa nočeš poslušat, pa se nč ne spremeniš, pa USI smo ti jekli, pa usi tko mislmo, pa kva si najbl pametna, pa dej nas posluši in se vse skuipaj sprevrže v navadno kurjenje čarovnice. In čarovnica je samo v glavi drekotlačiteljev in nikjer drugje- Rawu se skisajo možgani, Stih je posmehljivo ciničen, Fedex še naprej nabije neke resnice, Maldrgačen pojasnjuje svojo zgodbo in sploh ne nehate. Ne damo gmh.

Kar pa bi po mojem punca rada, je, da bi mal žlobudrala, se mal sprostila v tej virtualni spovednici, ne pa da ji nabijamo neko krivdo.
In sem jezen, ker je to navadno preganjanje ŽENSKE.
Ženske.
Fedeks, zanč si pravu, kok da je tvoja srečna. Sam če je to res, pol bi mogu vedet, kok enih misli se zapodi čez glavo usake normalne ženske usak dan, usako sekundo, ki jih ne more čist sama zdilat. In taka rabi UHO, nekoga , k jo bo pomiril in ji bo jeku: TI SI ČIIIIST NORMALNA.
Tko jest vidm.

Vsaj moja je taka in z veseljem prenašam use njene misli, k mi jih pove po mojem sam ene 5%, k pred ostalimi bi se jaz enostavno zrušil. Ne bi zdržal teže in vprašanj vseh njenih problemov. In je herojka, usaka ženska, k se s tem spopada. Enostavno MORA to podelit. Če ne, se ji ohka strga. Sam če je tvoja srečna, Fedex, gotovo ne prenaša, da ji skoz nabijaš neke resnice. Mal jo vprašaj, pa ne bit preveč šokiran, če ne bo lih tko, k ti mislš, da bi mogl bit.

Torej, ne prenesem, tega nasilja k ga zganjamo nekateri. Povedala je svoje probleme, najmanjn od usega kar potrebuje je da smo neki pametni. Bo že pobrala, kar bo hotla, in pustila, kar bo hotla. Narobe pa se mi zdi, kokr sm jeku, da 'drekotlačitelji' stresamo nanjo jezo, k ns ne uboga. To se mi pa ne zdi primerno.

Mislm k že imamo to virtulno spovednico in klepetalnico, a ne bi blo boš, če bi bli mal prjatli, prjazni in mal mn jezni, drug na druzga.

To z nihalom je pa zanimivo...

Motorist, nisem govoril o Zebri, da se sprejema. Govoril sem o svojem dekletu, ker se mi je zdelo, da si ocenil, kot da ji tega nisem sposoben dat. O Zebri žal nimam takšnega mnenja.
Jaz sicer vidim jezo samo pri tistih, ki ne zmorejo sprejet resnice. Čutim celo zavist od nekaterih, ampak to je povsem običajen efekt od ljudi, ki se v svoji koži ne počutijo dobro. Ljudje, ki so zadovoljni s sabo in svojim življenjem, namreč nikoli niso zavistni. Če boli, pomeni, da si to bolečino sami zadajamo. To pa je znak, da moram nekaj spremenit oziroma sprejet pri sebi.

Nekdo je omenjal "drekotlačitelje". Ja, nujni so za naš razvoj. Oni nam kažejo, da nekaj počnemo narobe. Ker, ko delamo vse prav in smo zadovoljni, se z njimi ne ukvarjamo več, ali pa jih vidimo zelo drugače, kot prijazne ljudi, ki pa zaradi svoje osebne stiske te prijaznosti ne znajo pokazat na prijazen način.