Hja, ne vem kako stvari stojijo, ampak en znan pisatelj je napisal:
"There was a lot of tragedy in my life. Some of it actually happened.".
Ni stvar v tem, da si lažeš, ampak v tem, da si izbereš nekaj drugega, kot trpljenje. Ne pa da ga še potenciraš in malodane skušaš druge prepričat, da je pa itak vse usrano in to je to.

Tvoj otroček Zebra, ne bo znal in verjel nič več, kot verjameš in kot živiš ti. Le kako naj zna, če se vsega uči od tebe. Vsega hujskanja proti moškim. Sploh ne pozna, kaj je to prava ljubezen. Ne bo znal, ne more znat. Morda potem nekoč, zelo pozno, če bo ogromno delal na sebi, če ne bo obupaval tako kot ti in če se bo iz izkušenj kaj učil, če bo prekinil vzorce, ki jih je ponavljala njegova mama in stara mama. Ne bo mu lahko.
To, da mora tvoj otročiček odrast, je grozen izgovor, za to, da ti ne rabiš ničesar ukrenit. Sama to prav dobro veš. In s tem, ko trpiš sama, delaš največjo škodo prav temu tvojemu otročičku, katerega želiš zavarovati s tem, ko ostajaš v trpljenju. Tudi on trpi, gotovo ti to kaže z razno raznimi "upori", ki jih ne razumeš, zakaj in od kod so se pojavili. Lažeš si, da so to le muhe vsakega najstnika oziroma otroka. Pa niso. Le povedat ti želi, da ukrepaj, da ni zadovoljen s tem, kar mu daješ.

Edini otroček, ki mora odrast je tisti, ki je v tebi. Tisti ti ne dovoli, da greš naprej. Tisti išče izgubljeno ljubezen, ki je ni dobil od staršev. To iščeš v svojem možu, ker je to povsem enako okolje, v katerem si odraščala. Poznano ti je, zato se počutiš varno, vprašanje pa je, če tudi zadovoljno. In ta občutek varnosti je tisti, ki ti ne dovoljuje, da se tega osvobodiš. Nihče ne bo storil tega namesto tebe.

Jaz izlivam svoj bes tukaj ravno zato, da ga doma ne (preveč). Skušam prebolet svoje razočaranje. Kot sem že večkrat rekla - ne poznam para z otroci, kjer bi zavidala ženski v njem. Pa tudi - jaz ne trpim. Trpela sem, zelo in nočem več. Moj mož je po naravi zelo ljubeča oseba, ampak je slabo prenesel čase, ko sem bila odvisna od njega. Skušam videt pozitivne reči, ki pa jih ni malo.

Pač govorim o svojih problemih. Jih skušam osvetlit z ene pa z druge pa s tretje strani. Hočem izboljšat, popravit. Prav lahko bi tudi rekla: ah, jaz sem super in moja družina je idealna. Tudi to znam odlično argumentirat

Je prostor za to, da On seksa, ni pa prostora za njena čustva.

JA točno to. Sedaj ga ona izsiljuje, seveda s postom in pod grožnjo, samo še pisni, pa bom poklicala spet tja. A ga bo ohka prisilila, da bo spregledal?
Saj molim zanju.
Samo dopovedat, dopovedat je pa nekaj čisto drugega. Še knjig noče brat.
Res ogromno jih poznam, isti štosi.

Oba izsiljujeta, oba hočeta občudovanje zase.

Domine se podrejo šele takrat, ko sprožiš prvo domino. Res pa je, da morajo bit najprej lepo v vrsti, auč.

Kot vedno, imamo dve skrajnosti: Motorista, kjer je vsega "baba" kriva in Zebro, kjer je vsega "dedec" kriv. Mislim, da se nikol ne naveličata enih in isti flavz ponavljat??

Motorist, ni "pravica" do seksa neodtujljiva, ker te pravice sploh ni! In če mož ni sposoben pripraviti žene do tega, da si ga želi, potem po vsej pravici strada. Pa ne gre tu samo za tistih 5 min, ko je na kocki, a bo "dobil" al ne bo dobil, za ves dan gre, za vseh 24 ur, od zore od teme. Vsak dan posebej, vseh 365 dni! Težko mu bo "dala", če ves dan od njega nič ni in je žena ob 22h scuzana do zadnjega atoma, medtem, ko se on ves dan praskal po jajcih, grdo povedano. Če je njemu seks pač le način rekreacije oz. "pravica", ki mu pripada, pol.... Yeah, right, natakni si to svojo pravico nekam!

Zebra, Fedex je tako lepo napisal, da ne vem, če se da lepše. Brez veze sploh še kaj dodajat, samo prebrat moraš ne samo z očmi.

Blago slabo prenašam očitke, da slabo vzgajam svojega tamalega. Tako blazno ste polni sami sebe, tako blazno vam je vse jasno. Fedex in Utopistka, za vaju vem, da niti približno nista niti začela pucat svoje svinjarije in se zato počutita tako vzvišena. Pri tamalem se vse ustavi, tukaj me začnejo stvari resno jezit. Pridita prosim pogledat k meni domov, kako se ima moj tamal. Potem bi prišla še jaz k vama in lahko primerjamo. Lahko vaju tako v nulo skritiziram, da vama bo žal, da sta kadarkoli karkoli bleknila v zvezi z mojo vzgojo. Moj tamal je močno ljubljen.

Zebra, za kaj ti v bistvu gre? Praviš, da ne trpiš. A hočeš bit bolj feministična aktivistka kot kaj drugega? Brez nespoštovanja, spet. Kaj je v bistvu tvoja težava? Včasih se mi zdi, da je vse v redu, v bistvu še precej boljše, kot pri ostalih, spet drugič pa, da ti mož povzroča z brcami in žajfo v nogavici skrite podpludbe in krvavitve organov.
če prav razumem, gre za to, da mož ni prenesel tvoje šibkosti, la kako? To je največji problem?

zebra napisal/-a:Pač govorim o svojih problemih. Jih skušam osvetlit z ene pa z druge pa s tretje strani. Hočem izboljšat, popravit. Prav lahko bi tudi rekla: ah, jaz sem super in moja družina je idealna. Tudi to znam odlično argumentirat

Lahko rečeš karkoli želiš, pri tem pa se vprašaj, kaj bo to pri tebi spremenilo. Verjamem, da znaš vse dobro argumentirat, to pa še ne pomeni, da govoriš resnico. Resnica so tvoji občutki in počutje, ne izgovorjene besede. Dokler boš osvetljevala problem s svojim ozkim snopom, ga ne boš videla v celoti. Pa posveti kdaj tud sebe, ne samo na okolico.

Mislim, da se nikol ne naveličata enih in isti flavz ponavljat??

Utopistka, mislm, ob kateri uri ti bereš? A ni že čas za spanje?
V bistvi ti mnogokrat narobe razumeš in ponavljaš svoja nerazumevajoča stališča. Kako to, da se ti ne naveličaš? Za kvaliteto se lahko bolj potrudiš, prosim.
Jaz nikoli nisem trdil, da je baba vsega kriva. Nikdar. Kadar tako napišem, v bistvu karikiram miselnost mnogih fantov. Mislm, a ti je treba use napisat in razložit. A ti bo kaj pomagalo?
Tukaj v tej temi dam prav Zebri, pa še kako, niti slučajno se z njo ne prepiram.
Hecno je, da to tebi tako skrito.

Pravim samo, da oba spola izisljujeta.

Da so družbene spremembe povozile mnoge moške. Da so včasih njihovi fotri uživali navzven spoštovanje, po defaultu, ( navznoter pa najbrž sicer enako pogojno kot danes, hehehe) in da je šok, ko danes ženska reče - hop, najprej boš sprejel moja čustva, pol boš pa podojen.
Mislm, to je šok za mnoge moške. Mamica mu nič o tem pogojevanju pojasnila, vedno ga je podojila, kadar je le želel, kar naenkrat, pa te partnerka muči s nekimi psihadeličnimi čustvi.
To je z mnoge šok, sori. In presneto težko je it spremembam nasproti.

zebra napisal/-a: Pri tamalem se vse ustavi, tukaj me začnejo stvari resno jezit. Pridita prosim pogledat k meni domov, kako se ima moj tamal.

Merilo za tvoj uspeh ali neuspeh se bo pokazalo pri tvojih vnukih in odnosu tamalega z njegovo partnerico.
Takrat nas lahko povabiš pogledat, do takrat se pa lahko tolažiš, da je vse ok.

Ne vem kako to dojemaš, kolikor je meni znano se otroci učijo od čustev med starši ne od njihovih besed.
Če bi bilo od besed bi to pomenilo, da ti mama ni nič povedala od moških?
Si izbirala po njenih besedah?
Če ja, te je pa res zaj***a, čeprav ne verjamem.

Utopistka in Fedex sta rešila svoje probleme s tem, da sta se nepredušno zaprla na svoj roza oblaček. Po eni strani sem vesela, da se imata fino, po drugi strani mi njuni nasveti niso uporabni. Bolj kot kaj drugega bi rada vedela resnico. Pri Motoristu in Rawu se mi zdi, da je podobno. Vprašanje je, ali smo jo sposobni prenest. Ali je neka mera iluzije nujno potrebna za preživetje. Ali pa je to v bistvu funkcija ljubezni, na katero smo ob obilici iluzij uspeli pozabit oz. se je zamedla pot do nje. Oba z Motoristom imava najbrž nerealna pričakovanja do partnerja, oba imava najbrž nenormalne apetite po "dojenju" hočeva, da ima partner neke nadnaravne lastnosti in da je boljši od naju. Ker imava potem zaradi tega komplekse, se hočeva dokazat drugje. Raw je šel po drugi poti in se posti nekje v puščavi. Vsi smo pa bolj ali manj zabluzili.

Kaj je moj glavni problem. Trenutno zdravje. Tako bolna kot v zadnjih 5 letih nisem bila nikoli. Vedno sem eno spomladansko sapico proč od vročine. Druga stvar, ki me muči je to, da se ne počutim varna in sprejeta.

Stih, na tebe sem pa čisto pozabila Kako kaj tvoja čustva do tvoje partnerice? Iz foruma se da sklepat vse mogoče. vsekakor ne bi bila rada na mestu od tvoje žene. Jah, se strinjam, naši vnuki bodo največ povedali o nas.

Pozitivizem je tukaj na višku, vidim .
Zebra a se čudiš, da si zbolela. Saj jaz sem ravno to napovedal, že pred časom. Če vidiš samo, česa ni, kaj ti ne ratuje, če samo težiš... potem je pričakovano, da zboliš. Pa vem, da jih bom sedaj spet fasal, ampak naj bo tako .

p.s.: kdo naj zate ne bi zabluzil? Ne zanima me, če koga poznaš, ampak kako bi ga hipotetično prepoznala?

Ker sem si itak vsega sama kriva ane.

Lej, jasno je, da težiš, tle ni kej.
ne poznam niti tvoje situacije do potankosti.
Naslednja stvar, ki je opažam, je tvoja vzvišenost. Veš kdo se je kam zaprl, kdo tava po puščavi in podobno.
in še zadnja stvar, ki jo opažam: odgovarjaš samo na vprašanja, ki ti ponudijo možnost tvojega tipičnega agresivnega odziva. Kot da ne bi hotla videt nič drugega.
Mečeš kamne, da se kar kreše, ampak hudo je pa to samo zate, pa nikogar drugega.