Sem cerkveno in civilno poročena, civilno ločena. Nova partnerka bivšega moža je zelo verna in se želi cerkveno poročiti. Ker bilo prav njuno večletno razmerje razlog, da sem moža prosila, da se odseli, se mi zdi vse skupaj po pravici povedano parada laži in hinavščine, zato ne bi rada sodelovala v tem. Zanima me, kaj točno pomeni zame in za otroke, da bo bivši želel ugotavljati ničnost zakona. Ali moram hoditi na razsodišča in pred nekom odgovarjati na intimna vprašanja in - predpostavljam - laži? Kaj se zgodi, če to ignoriram? Nova partnerka bivšega se giblje v takšnih krogih, da pozna veliko imen, ki se v zvezi z RKC povsod pojavljajo, to verjetno tudi nekaj pomeni.

Kaj pa pomeni za otroke, če se ugotovi ničnost zakona? Ali to pomeni, da so se rodili kot nezakonski? In kakšna je za cerkev pravzaprav danes razlika, če je človek pankrt ali pa rojen v zakonu?

Kakor jaz razumem to ničnost zakona jo lahko nekdo uveljavlja če je bil v poroko prisiljen (pa ni mogel takrat povedat), ali pa mu je drugi zamolčal pomembno stvar v zvezi s sabo (milsim da neplodnost, pa po moje kako hujšo bolezen.. ne vem)... torej zakon sploh ni bil veljaven/ni bil nikoli sklenjen ker niso bili pogoji zadoščeni.

V tej temi si lahko prebereš marsikaj o tem - http://www.iskreni.net/forumi/odnosi-v-zakonu-in-druzini/nicnost-zakona-6726.html

Meni se zdi vse skupaj lari fari. Naj sprejmeta odgovornost za stvari ki sta jih naredila! Bi pač ta "zelo verna" gospa prej razmišljala (ko je imela afero s poročenim moškim) če je želela v beli obleki paradirat pred oltarjem... moje mnenje pač!

Bom zelo na kratko odgovoril v tej temi, ker je v prejšji veliko stravi, ki zamegljujejo.

Sklenjen in izvršen (partnerja sta imela po poroki spolni odnos) je za cerkev nerazvezen, ker Cerkev ne more posegati v svobodo dveh, ki sta pred Bogom sklenila ta zakrament. (Zakrament si podelita zakonca sama, duhovnik je v obredu samo priča Cerkve)
Zato Cerkev ne pozan ločitve. Pozna pa ugotavljanje ničnosti, torej dejstev, ki so predhodna sklenitvi zakonske zveze in so tako velika, da je bila hiba v privolitvi, kar mam za posledico, da do zakramenta sploh ni prišlo. Zaknca sta sicer živela v dobri veri, da sta poročena, čeprav to nista bila. In to dejstvo lahko ugotovi cerkveno sodišče. Otroci iz takega zakona so zakonski.
Kot rečeno, za ničnost pa morajo obstajati dejstva, ki so obstajala pred sklenitvijo zakona, dejstva, ki so krnila enega od temeljev zakona to pa so: svobodo, trajnost, izključnost(samo z enim partnerjem), rodovitnost. Ničnost povzročijo tudi predženitvene pogodbe, ki omejujejo katerokoli od teh vrednot zakona.
Postopek lahko vloži on. Vam ni potrebno storiti ničesar, če v ta zakon verjamete in želite ohraniti zvestobo (pomeni, se ne nameravate poročiti z drugim).
Vsekakor nezvezstoba z njegove strani ne more biti razlog za ničnost.
Bolje pa je, če bi do postopka prišlo da se kar je potrebno odzivate, ker je nesodelovanje v nekaterih primerih lahko njemu v prid.

toliko zelo na kratko
Mir in dobro!

. Ničnost povzročijo tudi predženitvene pogodbe, ki omejujejo katerokoli od teh vrednot zakona.

Torej skelneš namenoma predporočno pogodbo z nevesto, da si pustiš rešitev v sili?