Lučka, razumel sem, da po VVG obstaja samo dve vrsti odnosov:

o VVG obstajata dve razmerji: ko je ženska nadrejena moškemu in ko je moški nadrejen ženski. V tem primeru si pač ti nadrejena njemu

Pol sem pa prašal, a oboje (neko ravnotežje) pa ne obstaja, nisi pa nič jekla, samo si dodala da pa

enkrat en potegne naprej, drugič drugi

.

No sej, počas, bom že dohtel tistega Stiha, enkrat ...

Enkrat

Hahaaha, še posebej zato, k po kolenih hodi ...

Kakšen problem nastane, če moški svoji mami ne postavi mejo. Sploh če ta živi pod njeno streho. Očitno je resnica, da mora biti tašča toliko daleč stran, da ne more priti v copatih na obisk.

Nodo napisal/-a:Kakšen problem nastane, če moški svoji mami ne postavi mejo.

Ti problemi nastanejo bolj zato oz tam, ker starši (mama) ne spoštujejo svojih otrok kot osebe.
Se ne gre/ne more it "igre", ki jo je Lucka_f opisala, s svojim partnerjem. Z nekom se pa mora in to je otrok, ki pa po svoji definiciji ne more bit "nad" staršem.
Potem jih tak starš ima kljub letom za "otročke" za katerimi je potrebno hodit (vozit hi,hi,hi), da si nebi kej naredu, ker oni itak vedo kaj je najboljš za njih. Posledično s tem delajo iz svojih otrok "nesposobneže" in temu se mladi upirajo. Tisti, ki so vajeni tega, da so jih že celo življenje imel za "nesposobneže" se jim to, da mama hodi po stanovanju kadar se ji zahoče, ne zdi nič sporno, ker vedo, da mama že ve kako je treba, ker je mama bla,bla,bla....
Tako je starš vedno nad njimi in se sami ne morejo/nočejo postavit zase in za svojega partnerja. Partnerju ne ostane drugega kot, da je še on nad takim "otrokom", kar posledično izčrpuje tistega, ki je "nad" in se počuti ne ljubljenega, ker se nikoli nihče ne potegne zanj, nikoli ni nihče "nad njim", ga ne brani, skrbi zanj, mu je mar zanj.... V dejanjih! Ne v besedah!

Takemu (ki ima nekaj soli v glavi) je sčasoma težko že pomit posodo, ker se mu ne zdi vredno, ker se počuti kot servis nekomu, ne ljubljen, ugasne mu še tista prvinska želja (napr seks), ki mu je včasih dajala neko zadovoljstvo. Neha pomivat posodo, ne zato ker je to takooo težko, ampak zato, ker iz druge strani ni nič, kar bi kazalo na to, da je kdo hvaležen za ta trud, da bi se kdaj postavil "nad" in poskrbel zanjo. Nekomu je pa mar, da je "posoda pomita", pokaže nekaj pristne hvaležnosti in to je otrok in zanj se bo trudila dokler bo dihala....


Očitno je da je to naša potreba da nam je nekdo "nad", da s tem dobimo tisti občutek, smisel življenja.
Tako so potem osebe, ki s svojim partnerjem ne doživljajo tega, dovzetne za razne "religije, politike, špotre...", kjer si lahko v glavi naslikajo nekoga, ki je nad njimi in jih ima rad, mu je mar zanj, skrbi zanj, in bo nekoč poplačal....