Pozdravljeni!


Glede na to da sem po poklicu babica in se trenutno po porodniški prepričujem da bi se vrnila v porodno sobo, me zanima kakšna so vaša pričakovanja od babic? Prav bi mi prišle tudi vaše izkušnje oz. kaj vam je bilo všeč in kaj ne?

Moje osebno mnenje je, da bi mogla babica spremljati nosečnico od začetka do poporoda ( da se že prej spoznajo), da bi omogočali porod po meri ženske. Zanima me vaše mnenje o porodih na domu. Temu da bi kakšne nosečniške preglede pri zdravih nosečnostih opravljale babice,....

V glavnem me zanimajo vaša mnenja in vizije na tem področju. Kar skašljajte se.


Hvala

Gaja

Lepe namene imaš...upam, da ti bo uspelo.

naša izkušnja okt 2006 v porodnišnici Izola, babica Nata. Po popadkih na 5 min sva policala od doma in so rekli naj pridemo, ko sva bila tam pa ali vprašanja v smislu ali je 1. otrok, da smo prezgodaj, zasmehovane ipd.

No po 2-urah naju končno sprejmejo z besedam: "tukaj imate sobo, brisač pa ni ker je vikend!" WTF če je vikend, sem mislu. OK ženo pripravijo na porod, babica ful stroga, zatežena, neosebna, vse rutinizirano brez posluha za žensko. kot v tovarni. Pri porodu (7-8h) ni bila dosti prisotna, ob bolečinah in ječanju žene je iz sosednje sobe zakričala: "Dihajte!!!"

Mi je žal, da nisem kaj rekel, ampak 1. porod in malo straha pred javnim zdravstvom. Šele ko je prišla zdravnica in pojačala umetne popadke smo dobili Julijo. Moj nasvet (razumem da to postane vsakdanje opravilo) je čimveč posvečanja ljudem, prisluhnite bolniku in mu dajte občutek, da vam je mar in to ni samo vaša ušiva služba (pišem vsem sestram in zdravnikom, ne tebi). pa LP.

Hvala za odgovor!

Tudi jaz sem imela isto babico, samo se pozna če si delal v bolnici. Po eni strani razumem babice, ki tam delajo, po drugi strani pa razumem tudi porabnice. Z mozem se veckrat pogovarjava in jaz tarnam kako je zdarvstvo slabo urejeno on pa meni nazaj da imamo mi zelo dobro organizirano zdravstvo v primerjavi z Ameriko ,....

V kolikor bi bilo več zaposlenih v zdravstvu bi bil po mojem mnenju tudi boljši odnos do pacientov. V glavnem upam da se ne bom spremenila in znala porodnicam prisluhniti.

Zato pa na dan z besedo, so me sama ušesa.

Jaz sem pogrešala osebni odnos in stalno prisotnost babice. Ne pa da je le na vsake toliko časa prišla pogledat. Pa bolj bi se mogle zavzeti za želje porodnice, tudi to, kako želi roditi ... Se pa zavedam, da je velik vzrok v pomanjkanju kadra.

Rodila sem v Lj. Ne spomnim se imena babice, vem pa, da mi je bila v veliko pomoč. Mene ni motilo to, da ni bila stalno prisotna, ampak je le vsake toliko prišla pogledat. Itak je bil mož zraven in se mi je fajn zdelo, da sva sama v porodni sobi, če bi šlo pa kaj narobe, bi jih pa šel poklicat. Ko je bila zraven, je bila zelo prijazna, sproti mi je povedala, kaj bo naredila (ko so mi vstavljali kanal za infuzijo, ko mi je začela dajat "umetne popadke", ...), povedala mi je, kako naj diham, da bo zame čim lažje, dihala je z mano... Zdelo se mi je, da zelo dobro sodelujeva in to je največ vredno. Sama sem se čisto prepustila, da me je ona vodila. Porod se je sicer končal s carskim rezom, smo se pa prej 8 ur trudili, da bi rodila po naravni poti. Naj povem še, da se je vse to dogajalo ponoči, pa ni bilo ne duha ne sluha o kaki zateženosti, utrujenosti, naveličanosti... Aja, pa zraven je bila še ena študentka (prej me je vprašala, če je lahko zraven) in je bila tudi super prijazna; skupaj smo se smejali, skupaj predihavali popadke... Meni so se zdeli vsi, ki so sodelovali pri porodu super prijazni in strokovni.

Pohvale za vas trud, zanimanje in skrb za porodnice. Vidim, da ste se odlocili za pravi poklic. Ki pa verjamem, ni vedno lahek. Je pa zdrav novorejencek na koncu najbrz najvecje placilo za trud.

Obakrat sem rodila v NM. Ne vem imena babic, ampak bile so super. Zdaj nazadnje so bile skoraj ves cas tri okrog mene, pa so me skoz sprasevale kako gre, pa da tud ce ne morem povedat, kdaj imam popadek, to vidijo na mojem obrazu. Ko sem rekla, da mi je slabo, so me vzele resno, sem takoj dobila posodo. Pomagale so mi tudi predihavat, zmocit usta, sploh jih je bila ena sama materinska neznost. Res pohvalno. Vsaka jim cast. Zaradi taksnih kot ste vi je celo roditi uzitek. Sem imela pa sreco, da sem obakrat rodila v par urah.
Me je pa po prvem porodu malo zbodla ena opazka. Ko so mi rekli, da zdaj pa gremo gor na porodni oddelek (1 uro po porodu) in naj lepo stopim do postelje, mene pa je v eni nogi tako hudo grabil zivc, da se na eno nogo sploh nisem mogla opret, ker je res grozno bolelo, mi je ena od njih na grd nacin rekla: no, dajte, no, menda boste pa lahko sami sli!

V NM rojevas v skoraj lezecem polozaju. Mogoce bi poskusla se kako drugace, ampak se ti med predihavanjem tistih popadkov navadno niti ne da sprasevat se za druge moznosti.

Meni se zdi super ideja,da bi se z babico poznala ze od zacetka nosecnosti in da bi lahko opravljala preglede tudi na domu. Pa da bi se lahko pogovarjale o razlicnih nacinih poroda in potem to tudi izvedle. Glede poroda na domu pa sem malo skepticna, ker smo doma v hribih in v primeru bogmedaj kaksnih komplikacij ob ali po porodu, bi bila predolga voznja lahko kriticna. Ce bi zivela v vecjem mestu, pa bi z veseljem poskusla tudi ta nacin.

Kaj pa v primeru, da takrat, ko se porod zacne, ta tvoja babica, ki bi jo ze spoznala in se z njo vse dogovorila, ni dosegljiva? Je pa najbrz kar razocaranje.

Bom napisal jaz, ker žena o tem govori manj rada.

Ko sva se pogovarjala, kakšna bi bila babica, je rekla: prijazna in da pove, kaj se dogaja, če gre vse normalno ali pa če ne gre. Jaz sem opazil, da je imela žena dobro babico tudi pri načinu njenega dajanja navodil. Nekajkrat je mojo ženo glasno in razločno poklicala po imenu, dokler ni reagirala in pokazala, da sliši, potem pa ji je počasi, jasno in glasno dala navodila za naprej. Večkrat jih je ponovila, kot v šoli, in jih potem ponavljala v mučnih trenutkih. Žena se tega verjetno ne spominja, ker je imela druge težave, meni pa je ostalo v spominu. Navodila pa niso bila ostri ukazi, ampak še v prijaznem tonu.

Malo se mi zdi za naš sistem iluzorno to, da bi ista babica pregledovala nosečnico in bila z njo pri porodu. Ravno pri prvem porodu, kjer porodnica potrebuje največ pomoči, se včasih celo zamenja izmena, kaj šele, da bi porodnica s porodom zadela ravno izmeno svoje babice. Pri ženi v KRanju je imela babica celo tri porodnice v porodniških, tako da je pri njej stalno ostala samo ena stažistka, ki ni znala reči ničesar v pomoč. Očitno tudi kadrov ni.

Seveda bi bilo to drugače, če bi babica prišla do svojih porodnic kadar koli (ne vem če se vam to da). Žena osebno ne bi rada rodila doma, ampak bi tako, kot imajo na Nizozemskem. Tam imajo v glavnem rojevanje doma, ali pa gredo porodnice za en dan v ustanovo, namenjeno temu, tam rodijo in gredo domov. Žena je neznansko trpela tiste tri dni v porodnišnici, ker je bila stran od svojih in ni imela normalne hrane.

Veliko se ji pa zdi odvisno od reklame v državi, oziroma s kakšne strani gledajo na kakšen problem. Na Nizozemskem zelo propagirajo (kažejo na dobre strani takega poroda) rojevanje doma in je takih rojstev 30%. V sosednji Belgiji, kjer take reklame ni, pa se jih za rojstvo dom kljub možnostim odloči zgolj 1.2%.
Tako npr. v Belgijih kažejo dobre strani epiduralne in skoraj vsaka rodi s tem, pri nas pa so vsi nekaj skeptični, pa je tega precej manj.

Evo pa še moja izkušnja.

Z babico sem bila zelo zadovoljna, edina stvar, ki me je motila, je bila ta, da nisem vedela, kdaj gre zares zares. Če bi mi recimo babica rekla, da je glava že skoraj zunaj in rabim samo še en pritisk, bi zbrala moči, ne pa da sem vmes odnehala in je bilo malo preplaha, ker ni bilo več utripa. Je bila pa pri meni babica skoraj ves čas prisotna, verjetno tudi zato, ker sem imela hiter porod.
Sicer pa bi si jaz predvsem želela, da bi bili porodi res taki kot jih predstavljajo v materinski šoli - izbira položajev, rojevanje v polsedečem položaju ... ne pa da je potem v realnosti vse v leže. Bolj bi morali gledati na želje porodnice kot pa le na to, da imajo one lažji pregled nad potekom.

O, super tema.

Prvič nisem imela preveč dobre izkušnje. Babica ni bila nič prisotna. Ko mi je ob hitrem dihanju postalo slabo, mi ni nič pokazala in pomagala, kako naj diham, kaj na delam, da preusmerim pozornost. Ko je šlo zares, mi ni nič povedala, kako moram dihati, v kakšen položaju bom, kako naj pritiskam. Ko je prišla moja G zraven, se je celo čisto odmaknila in je G vodila porod do konca. Res se je končal s vakumom, a so v njeni prisotnosti še probavali brez in bi lahko še babica vodila, pa se je kar umaknila. Aja, pa ves čas sem morala ležati.

Drugič je bilo pa super, kar se babice tiče. Je bila druga. Pogosto me je prišla pogledat, pa vendar nama je z možem tudi pustila zasebnost in čas, da sva bila sama. Lahko sem bila pokonci, najprej na žogi, potem mi je pa najbolj pomagalo, da sem se stisnila možu v objem. Ko nisem imela popadkov, mi je razlagala, kako naj diham, kaj naj delam med popadki, se je tudi pohecala, kar mi je pomagalo, da sem se bolj sprostila. Ko se je bližal veliki finiš, mi je podrobno razložila, kako naj pritiskam in ko ni bilo popadkov, sva "vadili", kako bom naredila. Ko je spet prišla moja G, jo je G vprašala, če ona prevzame, je babica rekla, da ni potrebno in se je G samo odmaknila na stran in pomagala pri pritiskanju, da se je naslonila na trebuh. Ves čas je babica suvereno vodila porod, me spodbujala in tudi vmes večkrat poklicala z imenom, da sem jo res poslušala. Čeprav me je bolelo veliko booj kot prvič in je bil zaključek čisto drugačen kot prvič, je spomin na ta drugi porod veliko lepši. Ko je sestrična diplomirala in postala babica, sem ji napisala posvetilo nekaj v tem smislu. Da naj se zaveda, da v življenje žensk prinaša posebno mesto. Babice ob porodu nikoli ne pozabiš in vedno se jo spominjaš s posebnimi občutki. Tega bi se morala zavedati vsaka babica in k porodnici pristopati z res veliko topline in razumevanja.

Pa srečno, Gaja, izbrala si si čudovit poklic. Mene je tudi vleklo v te vode, pa nisem karakter. Mene preveč prizadanejo slabe stvari in ne bi prenesla, če komu ne bi mogla pomagati.

GajaZ, sama sem pri porodu imela babico Nato s katero nisem bila zadovoljna.
Bi bla zelo vesela pri drugem porodu razumevajoče babice. da se z njo lahko pogovarjam, hecam.. in podobno..