Če bi te resnično iz srca imel rad bi na to pozabil.

A si predstavljaš da ti bo težil pred otroki.

Če se nemore sprijaznit, pojdi od njega če le imaš kam.

Nebi rad bil v tvoji koži. Če kaj pomaga, molim da se boš pravilno odločila.

Želim ti vso srečo

KiFeR28

To mi vse skupaj deluje na dva 17 ali 18 letnika, ki še krepko iščeta sebe in svoj jaz. S preteklostjo, kakršnakoli že je, se mora vsak po svoje "zbogat", sprijaznit, včasih je težko sprejet sebe in svoje napake. Nikoli in nikdar pa nima nihče, ampak res popolnoma nihče!, pravice partnerju očitat njegove preteklosti. Kdor to počne, je licemerec in svetove daleč od tebe, da bi ljubil osebo ob sebi. Ljubi kvečjemu idealizirano sliko osebe ob sebi, kar je isto, kot egoizem. Te relacije so ultrqa komplicirane, ampak definitivno to, kar zganjata ni niti senca ljubezni. Lahko ej zatreskanost, zatrapanost - ni pa ljubezen. Kdor ljubi, ljubljenemu ali ljubljeni ne povzroča trpljenja!

Mogoče pa še nisi zacelila "srčnih ran" iz prejšnjih zvez in to še "solzi" iz tebe?
Morda moraš še kaj predelat, odpustit sebi in drugim, pozdravit,....? Če imaš sam pri sebi razčiščeno (ne potlačeno), si pomirjen s seboj(preteklostjo), tudi druge toliko ne motijo pretekle zmote in drugače odreagiraš na očitke (jih sploh ne dovoliš). Pa tudi z bolj prijaznimi ljudmi se družiš. Dobro razreši/ta.

Daj čas njemu in daj čas sebi. Čas celi vse rane.
Ničesar ne moreš narediti, da rešiš situacijo. Ničesar ne moreš reči, da ga boš pomirila. Njegova ranjenost mora izgoreti. Bodi potrpežljiva. In vsakič, ko začne prepir, se spomni, da se to dogaja, ker te resnično ljubi.

Govorim ti iz osebne izkušnje. Čakala sem na njega: on je bil in je moj prvi in edini. Jaz za njega ne. Hudo je bilo. In še hujše to, da se sploh ni zavedal (kaj šele cenil), kakšen dar sem prinašala v najin odnos. Razumela sem, da tega ni bil kriv sam. Rodil se je in živel v takem okolju, ki ga ni vzgajal za vrednote, ni imel v družini zgleda darujoče ljubezni. Sploh ni znal, kaj to pomeni. Jaz sem imela to veliko srečo in zato je bila moja "naloga" narediti korak do njega. Oba sva trpela: jaz s prebavljanjem situacije, on s prenašanjem mojih včasih zelo burnih izpadov. To se dogaja tam, kjer je Ljubezen. In prav ta Ljubezen pomaga premostiti vse.

Potrpi, jagoda, potrpi, potrpi in še enkrat potrpi. Izogibaj se razlagam, tudi če te vpraša zanje, ker to bo on doživljal kot vrtenje noža v rani. A bodi iskrena z njim. In ne nehaj mu ponavljati, koliko ti pomeni in kako ti je on spremenil življenje. Verjemi mi, taka drža ni posipanje pepela na glavo, ni nič zate ponižujočega v taki drži. To je darovanje, ker Ljubezen je darovanje: Ljubezen vse prenaša in vse opraviči. Če vama uspe zvoziti skozi to situacijo, boš videla, koliko blagoslova bo prineslo odnosu to vajino vzajemno darovanje, kako globoko se bosta začutila in kako bo to vaju osvobodilo.

Midva bova letos enajsto leto poročena in imava čudovitega otroka.

Moje mnenje je, da je stvar za oba težka. Tudi midva sva se znašla v situaciji, da je bil on moj prvi, jaz pa zanj ne, je imel zvezo že prej. Osebno mi ni bilo lahko sprejeti dejstva, da nisem prva, stalno me je žrlo, da me primerja z bivšo, kar se je na začetku tudi dejansko dogajalo, mi je govoril o bivši, celo slike pokazal...in sem mu povedala, da me boli, da ne želim obujat spominov na njegovo bivšo, hkrati pa sem jaz imela včasih nesramne izjave, ki so ga prizadele, sem grdo govorila o njegovi bivši (ki je sicer nisem poznala). Primerjala sem se z njo in se bala da je nikoli ne bo pozabil. Veliko sem razmišljala o nama, in, ker ga imam rada sem ga sprejela, takega kot je, dokazal je, da me ima rad, in, nenazadnje, tudi on je sprejel mojo preteklost, tudi jaz sem ga v mladosti biksala, z nekaterimi potezami močno prizadela družino.
Če se imata rada bosta šla čez vse, ker popolnega človeka ni. Najpomembneje se mi zdi, da sta drug drugega pripravljena slišat, razumet in predvsem ne obsojat! Ko enkrat sprejmeš človeka takšnega kot je postaneš svoboden in lahko res od srca rečeš: rada te imam!
Midva sva uspela it čez to in sva sedaj srečna mladoporočenca. Upam, da bo tudi vama uspelo razčistit s preteklostjo in zaživet. Pa še to: laž je najhujši sovražnik na vseh področjih, govorim iz lastne izkušnje. Samo laži se izogibaj, resnica in samo resnica za vsako ceno, čeprav veliko tvegaš je samo resnica tista, ki prinaša svobodo!

biserka74 napisal/-a:Izogibaj se razlagam, tudi če te vpraša zanje, ker to bo on doživljal kot vrtenje noža v rani.

Hortenzijin prispevek me je opozoril na to, da se ne bi narobe razumelo mojega zgoraj navedenega stavka.
Gorje se skrivat za lažmi, gorje odnosu, če ni popolne iskrenosti.

Moja izkušnja me je naučila to, da je boljše se izogibati bolestnemu vrtanju po vedno enih in istih vprašanjih in enih in istih odgovorih, kar sploh ne pripomore k rešitvi problema, ampak le nalaga bolečino na bolečino in utrjuje tisti začaran krog, v katerega je človek padel in iz katerega se z vedno večjo težavo reši.

Biserka, popolnoma se strinjam s tabo, da nima smisla pogrevat ene in iste stvari, treba je it naprej. Nima smisla pogrevat, razlagat in se opravičevat v nedogled, ker je to res vrtenje noža v rani. Povedat resnico, od posameznika je potem odvisno ali jo sprejme. V mojem primeru sem morala resnico sprejeti tudi o sebi, jaz sem imela probleme z njegovo bivšo. Dejstvo je, da zgodovine ne moreš spreminjati, lahko pa jo sprejmeš.