Mucica napisal/-a:Robert, zakaj ti pa Ljubezen in duhovna rast ni šla? js jo glih zdaj berem, pa se mi zdi dobra reč. Je pa res, da se poglabljam vanjo tudi iz poklicnih razlogov, ne zgolj iz laičnih....

Ne vem zakaj. Bral sem jo pri 16ih in 20ih ... veliko psiholoških knjig sem bral .. in povsod se mi je začelo nekaj upirati ...kot da bi zgubljal stik z logiko in realnostjo ...kot bi moral zaiti v zapovedane ideale, ideje...ki mi niso bile realne ..in jih avtor ne zna logično in življensko utemeljiti ...se mi zdi bolj poceni, pogrošna literatura ..neke posladkane misli in ideali ..za upokojenke, da lažje kvačkajo ko sanjajo o teh idealih ... ...
recimo ko sem bral Gray-a .. so se mi stvari zdele tako realne in logične in utemeljene ...
prav tako ko sem bral Williama Glasserja ...
Zelo blizu mi je bil Viktor Frankl, še bolj pa Erich Fromm ( npr. Umetnost ljubezni)...
Erik Berne mi je mučen za brati ...
David Golemann: Čustvena inteligenca mi ni bil ravno logičen... mi je bilo dosti mučno brati ..Medtem ko Emocije in Formule ljubavi berem z lahkoto ...
Od duhovnosti pa tole:
Bral sem tudi Kojca...ki pa mi ni bil ravno blizu ...še kar blizu pa mi je bil jezuti Anthonny De Mello ...tudi pRupnik mi ni preveč blizu .. še kar blizu mi je benediktinec Anselm Gruen ..
Frančiškan p. C. Gostečnik mi je prav tako mučen za brati ... se mi zdi preveč nakladanja, preveč ameriške patetičnosti, in preveč "učenih" besed za enostavne življenske stvari ...
Najbolj čudovit mi je za brati jezuit p. Silvano Fausti ...
Se mi zdi, da je v psihologiji dosti zblojenih, nelogičnih in neutemeljenih stvari, idej , misli .. ki naj bi bolj opravičevale neko ideološkost, religijo, lastni prav, neko "visoko strokovnost", .. ...Kot mulo sem vse zajemal kot suho zlato, požiral ..kasneje sem začel razvijati dar RAZLOČEVANJA ... kaj mi je v rast ...tako, da če vidim, da se preveč mučim in je že deset strani neko suho nakladanje s katerim kot oseba nimam stika ..potem neham ..
Kar v psihološki knjigi preberem skušam ponotranjiti, poosebiti, začutiti, in razmisliti glede logike in mojih spominov in izkušenj ...
Sedaj ne sledim več mislim, ki jih preberem in jih moje srce ne dojame in ne sprejme ..jih odvržem ...To je podobno kot Dostojevski ..pri 18ih sem se mučil brati njegove romane ..muka ..sedaj pa so mi poezija ..višek literature ...
" Ti si moj ljubljeni sin, zelo sem te vesel!" ( tvoj dobri Bog, Oče); iz Evangelija
Sokrat učencem: " Očetom ni uspelo: slavni in krepostni očetje Aten imajo nepomembne in malopridne sinove!"