vidim, da je čas tak, da je veliko ljudi pri svojih rosnih 20ih in 30ih letih še vedno kronično samskih.

Ne spoznajo svojega partnerja v šoli, med prostočasnimi aktivnostimi, športi, pri verouku in mladinskih skupinah , ne med študijem, v duhovnih skupinah Maranatha, Emanuel, SKŽ, na delovnem mestu, na plesišču, gostilni, ...

dodatek: veliko žensk, zelo v redu žensk sem spoznal po netu predvsem iz raznih podeželjskih delov, kjer je težko vzdrževati socialne stike tako kot nam, ki smo v večjih mestih.

Imam dva brata. Oba sta samska. Eden je star 33 let ( že ločen in zakrknjen samec od takrat), drugi 21 let in še ni imel dalj kot en mesec punce, resne veze. Moj prijatelj V. 35 let (prej je v duhovni skupini 15 let sanjaril o in teoretiziral) sedaj panično preko vseh možnih načinov išče punco, a hkrati hodi k psihoterapevtu, ker ima velik strah pred žensko, kar razumem, saj je njegova mama res zelo groba in hladna in agresivna oseba, ki s kritiko in napadi ne špara, oz. večinoma je samo kričanje, kadar usta odpre. A fant vsaj nekaj dela v tej smeri. Koliko znank poznam iz teh verskih skupin, ki kot putke čepijo doma in hodijo v službo. Totalno zavrte. Imam pa tudi samske prijateljice, ki so po dolgotrajnih vezah ostale kar v šoku, v praznini, vakuumu. Da ne rečem koliko jih trpi nerazumevanje in praznino v dvoje. Pa mi rečejo vsi: saj, kakšno možnost pa še imamo?

Tukaj v Cerkvi in na iskreni.net moramo nekaj narediti za samske, ki jih je vedno več. Ne samo za mlade v paru. Ker, če se ti bojijo poiskati še enkrat, na novo, potem so iz napačnega vzgiba skupaj ostali s svojim sedanjim partnerjem pred poroko. In veliko je teh naveličanih parov in zakoncev. Tragično!

Sam sem bil izredno veliko v družbi in čeprav sramežljiv in malce zaprt vase na začetku (kadar sem opazil kakšno izstopajočo in meni zelo lepo punco), kasneje pa predvsem zelo izbirčen, teh težav nisem imel. Večino deklet sem našel v živo, imel sem tudi nekaj večletnih vez, sedaj pri 34 letih pa sem že eno leto s punco, ki sem jo spoznal preko interneta. Oddahnil sem si po vseh teh mukah in sedaj hodiva na skupino h p. Benotu. V živo, meni osebno se to zdi bolj kvalitetno, čeprav se ne bojim probati tudi iskreni.net, vendar po enoletni intenzivni uporabi interneta in po desetletju duhovne skupnosti poznam desetine prednosti in desetine slabosti vsakega načina!

Bil sem na siol.net kupido in tudi na http://www.ona-on.com. Tam sem lahko napisal svoj izčrpen opis sebe in svojih želja. Sem se dopisoval in kasneje četal, izmenjal GSMe in se čimprej v živo srečal.. Na poti je bilo veliko sproščenosti, lepih trenutkov, a hkrati ogromno nerazumevanj, obsodb, zapuščanj, skrivanj. Ali pa sem bil potem zelo zelo razočaran nad neprivlačnim izgledom ali pa ona nad mojim. Zato sem delal vedno bolj na temu, da sem skušal punco s katero sem se za silo kar razumel čimprej spraviti na pijačo , v živo, za pol ure, sploh če je najina komunikacija preko spleta sproščeno stekla ...
V enem letu sem v živo spoznal vsaj 100 punc.
Pri mojih letih je večino od teh ločenih, z otroki, ali s hudimi socialnimi težavami, ali motenih na vse načine, ali neprivlačnih. Res redko kakšna zame normalna ali celo privlačna.
Teh 100 punc je bilo kar v redu. Tistih pol ure je kar lepo steklo. Včasih sem se dobil s kakšno potem tudi 2x ali večkrat. Kakšne pa enostavno nisem nikoli več kontaktiral. Včasih sem v enem tednu kontaktiral 5 hkrati, včasih kak teden nobene v živo.

Bilo je vedno dokaj sproščeno in neobremenjujoče klepetanje, ali pa sem ga takega naredil. Iskal sem feeling, večinsko ujemanje....Na plesišču, na žurih bi težje tako kvalitetno začenjal debate.
Dopisovanje me je zelo zelo izčrpavalo. Po navadi ko sem prišel ob 5ih, 6ih iz službe, sem nekaj pojedel, potem pa na internet do 24ih...
Zelo sem moral selekcionirati. Res je veliko izbire, na tisoče jih je gor, a vse živo, eno so skrajno vulgarne, druge motene, komaj kakšna že v dopisovanju in četanju ok. V svojem opisu sem imel napisano, da Verujem v Boga.
Vseeno sem si vedno želel, da se z osebo čimpreje v živo srečam. Fino je, da imajo ona-on tudi veliko žurov, plesov, spoznavnih večerov. Po službi si zelo izčrpan, a vseeno sem hodil v nove družbene kroge: učil sem se salse, hodil na plese, tudi v bližino Kamnika h Mate -tu.... Šel sem v Medjugorje, z Maranatho.....

Veliko ljudi s katoliškim poreklom je prav krčevito zagrabilo prvega in edinega partnerja ( partnerko) in sedaj stiska zobe s tem partnerjem. Kar se mi zdi v večini primerov tragedija, pustota, nedomiselnost, samoobsodba na trpljenje in pekel. A še vedno se nekaj v smeri ljubezni da narediti, kar omogočata predvsem p. Vital in p. Beno... dobro tudi p. Gostečnik, pri kateremu pa so predvsem najstniki, ki jih ona s svojimi domislicami zabava in pušča pasivne. Kljub temu se zavedam, da še dobrih 100 let nazaj ni bilo mogoče partnerja samostojno poiskati, ker so ti ga poiskali starši. Še sedaj, na 75% koncih sveta, par izberejo drugi ljudje , starši. In od dela na odnosu, kvaliteti med njima je odvisno kako bosta skupaj preživela življenje. Ravno danes mi je prijatelj zaupal, da se on trudi predvsem dajati in spodbujati punco k dobremu - češ tudi jaz ne dobim toliko nazaj kot dajem, ko sem mu potožil, da se velikokrat trudim, a nazaj ne dobivam veliko. "Važno se je darovati!", mi je rekel. A jaz sem ga resno svaril, da je tak odnos parazitski, da je prav, da oba dajeta in oba prejemata.....

Le redko kateri od teh parov se mi zdijo kvalitetni, odprti, dinamični, ljubeči po parih letih. Večino od njih na zunaj nekaj glumi ali celo zelo glumijo "pravi krščanski zakon" ali pa so čisto apatični in pasivni. Veliko sem spoznal tudi parov pri p. Vitalu, ki se mi zdi čisto v redu, a ne razumem zakaj so mnogi izmed teh parov tako križarski, predsodkov in agresivnosti polni.....Kljub res široki pasivnosti in nekaterim močnim negativnim pojavov sem pa našel izvrstne prijatelje v teh skupinah, predvsem pri zakoncih. Veliko imam znancev, ki niso verni, a tam ne zmorem priti do tako globokih in širokih prijateljstev v katerih je tudi polno smeha in humorja, polno spontanosti in intimnosti....

Priporočam vam čimveč živih kontaktov, delanje socialnih mrež ( prijateljica ali kolegica od prijatelja, kolega, kolegice, prijateljice ...) in čimveč poguma v prvih stikih s simpatijo. Ne čakajte! Kar naenkrat si 30 let star, a takrat pri takih letih skoraj nimaš več pametne izbire. Razen če verjameš v čudež, kar pa je tudi edina varovalka, da človek ne znori.

Eno vprašanje; Kaj si počel 10 - 15 let nazaj?

Nikjer nisi omenil, da bi imel kakšno žensko prijateljico. Kajti prijateljica ima prijateljico in ta ima prijateljico ..... Tako se vsaj začneš gibati med ljudmi. Med takšnimi, ki ne iščejo pomoči.

Iskati ljubezen je neumnost. Sploh pa ne tako intenzivno in na tak način (spletne posredovalnice).

Jaz sem svojega fanta spoznala 4 leta nazaj: imava skupno prijateljico. In prvič vsa se srečala na zabavi pri njej. Vse je bilo spontano. Brez pritiska.

Mislim, da ni tako tragično, če si samski kot opisuješ Robert. Mislim, da nisi nujno zavrt, čuden ali neprivlačen, če si pri tridesetih samski. Pač je tako naneslo, in ni zdej to neka tragika ali konec sveta. Niti za to treba za vsako ceno hiteti z iskanjem partnerja. Mislim, da ko dozoriš za pravo zvezo, da ti tudi partner pride nasproti. Seveda ob predpostavki, da greš še kam drugam kot v službo in domov Ni pa katastrofa, če si samski v tem smislu, da moraš pa zdej takoj na internet ali v gostilno in v vsakem večeru spoznati najmanj 5 potencialnih partnerjev. Pa saj to ni neko zbiranje ponudb o izdelku in tista ki bo najboljša, za tisto se boš odločil Ne vem no, meni se zdi, da takih stavri ne moreš izsiliti. Mislim, da je potrebno delati predvsem na sebi in ko si pripravljen na vezo, se to tudi navzven opazi in začuti in v tistem momentu začneš privlačiti potencialne partnerje. Verjamem, da ti Bog pošlje človeka v tistem momentu, ko si nanj/nanjo in na vezo pripravljen.

frnikola napisal/-a:Eno vprašanje; Kaj si počel 10 - 15 let nazaj?

Nikjer nisi omenil, da bi imel kakšno žensko prijateljico. Kajti prijateljica ima prijateljico in ta ima prijateljico ..... Tako se vsaj začneš gibati med ljudmi. Med takšnimi, ki ne iščejo pomoči.

Iskati ljubezen je neumnost. Sploh pa ne tako intenzivno in na tak način (spletne posredovalnice).

Jaz sem svojega fanta spoznala 4 leta nazaj: imava skupno prijateljico. In prvič vsa se srečala na zabavi pri njej. Vse je bilo spontano. Brez pritiska.

15 let nazaj sem imel kar nekaj vez. Imel sem prijateljice in prijatelje. Študiral. Delal.

Iskati ljubezen ni neumnost. Jaz sem jo v puberteti začel iskati in sem jo najdeval. Tako sem postal tudi katolik. Ne vem zakaj širiš predsodke, te ozke poglede...

kara napisal/-a:Mislim, da ni tako tragično, če si samski kot opisuješ Robert. Mislim, da nisi nujno zavrt, čuden ali neprivlačen, če si pri tridesetih samski. Pač je tako naneslo, in ni zdej to neka tragika ali konec sveta. Niti za to treba za vsako ceno hiteti z iskanjem partnerja. Mislim, da ko dozoriš za pravo zvezo, da ti tudi partner pride nasproti. Seveda ob predpostavki, da greš še kam drugam kot v službo in domov Ni pa katastrofa, če si samski v tem smislu, da moraš pa zdej takoj na internet ali v gostilno in v vsakem večeru spoznati najmanj 5 potencialnih partnerjev. Pa saj to ni neko zbiranje ponudb o izdelku in tista ki bo najboljša, za tisto se boš odločil Ne vem no, meni se zdi, da takih stavri ne moreš izsiliti. Mislim, da je potrebno delati predvsem na sebi in ko si pripravljen na vezo, se to tudi navzven opazi in začuti in v tistem momentu začneš privlačiti potencialne partnerje. Verjamem, da ti Bog pošlje človeka v tistem momentu, ko si nanj/nanjo in na vezo pripravljen.

Kara, slabo si me poslušala , brala ....
nisem samski, sem že spet v enoletni vezi, ki upam, da bo peljala.
Veliko takih odgovorov sem dobil preko interneta, a sem šel naprej. Gre se za to, da take odgovore predvsem dajejo ljudje, ki se bojijo stika, kolegialnega, človeškega, prijateljskega lali intimnega.

Poti je veliko.....

Sej nisem rekla, da si ti samski, jaz sem samo hotela reči, da ni katastrofa, če si samski. Ker to je bilo pač čutiti iz tvojega pisanja.

robert napisal/-a:15 let nazaj sem imel kar nekaj vez. Imel sem prijateljice in prijatelje. Študiral. Delal.

Iskati ljubezen ni neumnost. Jaz sem jo v puberteti začel iskati in sem jo najdeval. Tako sem postal tudi katolik. Ne vem zakaj širiš predsodke, te ozke poglede...

Nič ne širim - samo delim.
Sem iskrena. Lahko pa zadevo zavijem v celofan in dam gor še eno mašnico. Ampak potem nebi bila iskrena do sebe in do tebe.
In glede na to da se forum imenuje iskreni.net.

kara napisal/-a: Pa saj to ni neko zbiranje ponudb o izdelku in tista ki bo najboljša, za tisto se boš odločil Ne vem no, meni se zdi, da takih stavri ne moreš izsiliti. Mislim, da je potrebno delati predvsem na sebi in ko si pripravljen na vezo, se to tudi navzven opazi in začuti in v tistem momentu začneš privlačiti potencialne partnerje. Verjamem, da ti Bog pošlje človeka v tistem momentu, ko si nanj/nanjo in na vezo pripravljen.

Že zadnjič sta dve ženskici tle gor čisto znoreli, ko sem na četu govoril o plusih in minusih ženske in odločanju ....

takoj se vidite same kot stvari. Ne vem zakaj mi to o izdelkih tako demagoško ponujate na jezik in me potem kot čarovnico sežigate....
Ali je to stvar slabe samopodobe, da vvsako kritiko in oceno moškega dojamete kot osebni napad in se počutite kot stvar na placu....

Tudi zase vem, da imam pluse in minuse in da delam na tem. Bistvo je odločanje. Bisto priprave na zakon je pogovor skozi katerega ne moraliziramo, ampak se spoznavamo v
v reakcijah
v dejanjih
v obnašanju
v mišljenju
v čustvovanju

Halooooooooooooo. Spoznavamo se. Spoznavamo pluse drug drugega in spoznavamo minuse. Ter vidim, kakšne vrednote kdo živi!

kara napisal/-a:Sej nisem rekla, da si ti samski, jaz sem samo hotela reči, da ni katastrofa, če si samski. Ker to je bilo pač čutiti iz tvojega pisanja.

tam kjer smo ljudje intimni govorimo v prvi osebi iskreno.
Torej si ti nekaj na splošno govorila.

Me prav zanima, ali zato , ker si samska? Si samska?

robert napisal/-a:

kara napisal/-a:Sej nisem rekla, da si ti samski, jaz sem samo hotela reči, da ni katastrofa, če si samski. Ker to je bilo pač čutiti iz tvojega pisanja.

tam kjer smo ljudje intimni govorimo v prvi osebi iskreno.
Torej si ti nekaj na splošno govorila.

Me prav zanima, ali zato , ker si samska? Si samska?

Nisem samska. Ampak ne obravnavam tiste, ki so samski pri 30-ih, da so čudni in neprivlačni. Pač niso še našli partnerja ali ga pa celo ne želijo. Se bodo ež sami odločili. Kdo sem jaz, da bom govorila, kako bi morali živeti?

frnikola napisal/-a:

robert napisal/-a:

Nič ne širim - samo delim.
Sem iskrena. Lahko pa zadevo zavijem v celofan in dam gor še eno mašnico. Ampak potem nebi bila iskrena do sebe in do tebe.
In glede na to da se forum imenuje iskreni.net.

joj, ne mi spet flozat o iskrenosti... ne se za iskrenost skrivati ... ne z mano tekmovati, kdo je bolj iskren ... ker boš izgubila ....!!!!!

Zatolkla si me s splošnim stavkom
"Iskati ljubezen je neumnost. Sploh pa ne tako intenzivno in na tak način (spletne posredovalnice). "

To je trditev. To je tvoje prepričanje, ki ga ti tukaj gori na forumu širiš kot absolutno resnico. To je čisti predsodek, ki ga nisi niti razumsko niti z izkušnjo utemeljila. in potem se "iskreno" sprenevedaš, da predsodek z mano deliš, v resnici, pa me z njim želiš zadušiti, kot večina moralistov.
Jaz sem ti iskreno povedal svojo izkušnjo doživetje, kako v življenju še vedno iščem ljubezen, Boga, in ga kdaj pa kdaj tudi najdevam....

tam, kjer smo ljudje intimni govorimo v prvi osebi ednine, iskreno.
Torej si ti nekaj na splošno govorila, v tretji osebi!

Super, to sva torej razčistila.

kara napisal/-a:Nisem samska. Ampak ne obravnavam tiste, ki so samski pri 30-ih, da so čudni in neprivlačni. Pač niso še našli partnerja ali ga pa celo ne želijo. Se bodo ež sami odločili. Kdo sem jaz, da bom govorila, kako bi morali živeti?

Me veseli, da si v paru. Ampak ne vem zakaj si šla v bran tem zapečkarjem? Saj jih nisem napadal. Samo povedal sem svojo izkušnjo in svoje opažanja svojih znancev in znank, bratov, prijateljev in prijateljic...

Zakaj mi podtikaš, da jim jaz zapovedujem kako naj živijo, kako morajo živeti.... Saj jim ne .... Vidiš, to je osnova demagogije: Sogovorniku nekaj pripišeš, neko misel, neko idejo ali dejanje ali zlo misel ki jo tvoj sogovornik ni imel!!!! in potem z njo dotolčeš nasprotnika.

robert napisal/-a:Že zadnjič sta dve ženskici tle gor čisto znoreli, ko sem na četu govoril o plusih in minusih ženske in odločanju ....

Tudi zase vem, da imam pluse in minuse in da delam na tem. Bistvo je odločanje. Bisto priprave na zakon je pogovor skozi katerega ne moraliziramo, ampak se spoznavamo v
v reakcijah
v dejanjih
v obnašanju
v mišljenju
v čustvovanju

Halooooooooooooo. Spoznavamo se. Spoznavamo pluse drug drugega in spoznavamo minuse. Ter vidim, kakšne vrednote kdo živi!

A smem vprašati kje si spoznal svojo sedanjo punco?

A vedno toliko analiziraš ali uspeš kdaj tudi živeti in uživati trenutke, ki jih preživljaš s svojo drago?

Menim, da izbranca/izbranko ne moreš spoznati na pripravah za zakon. Če se šele takrat odločiš da boš osebo spoznal si "malček" pozen.

Nikoli ne boš vedel ali si res dobil to, kar si si izbral. Moja babica je poročena z dedkom že 54 let. In na dan zlate poroke je rekla, da se nikoli ne bi z njim poročila, če bi vedela kakšen bo čez 50 let. Skozi leta je pač razvil navade in lastnosti, ki jo motijo. Vendar pa jih sprejema.

Hvala Bogu se spreminjamo.

frnikola napisal/-a:
Nikjer nisi omenil, da bi imel kakšno žensko prijateljico. Kajti prijateljica ima prijateljico in ta ima prijateljico ..... Tako se vsaj začneš gibati med ljudmi. Med takšnimi, ki ne iščejo pomoči.

to je odlični predlog, ki sem ga pri svoji prvi punci mojstrsko izkoristil, da sem jo osvojil. Kako sem bil ponosen takrat nase, ker mi je srce tako hitro bilo ....

Sedaj imate mladi, študentje do 25 let idelane priložnosti na študentskih mašah in večerih, sploh po in pred mašami .... sreda li četrtek pri frančiškanih v LJ... zelo dobre priložnosti ... a zame so te punce preveč premlade ... sicer pa imam zelo dobre odnos zaenkrat ....

Ljubezen ni nekaj, kar lahko kupiš na tržnici, ampak nekaj, kar lahko dozori in raste med dvema, ki sta se zanjo odločila in se zanjo trudita iz dneva v dan. Ljubezni do drugega tudi ne moreš ocenjevati z minusi in plusi, ker ljubezen imaš ali pa je nimaš. Prav tako nekega potencialnega partnerja ne moreš ocenjevati z minusi ali plusi, ker ljubezen ni stvar izbora ampak stvar odločitve.

Seveda gremo vsi skozi fazo spoznavanja drugega, ko vidimo kaj nam je na drugem všeč in kaj ne. Pa vendar v vsakem človeku lahko najdemo ogromno minusov in ogromno plusov. Vprašanje je le, za kaj se bomo odločili: bomo v drugem iskali dobro ali bomo iskali slabo? Pri izbiri partnerja je predvsem pomembno, da imamo sami pri sebi razčiščeno, kaj želimo in kaj iščemo. Če to vemo, nam ne bo treba vabiti na pijačo 100 potencialnih kandidatov, ker se bomo že prej začutili, ali bi bil nekdo primeren ali ne.

"Iskati ljubezen je neumnost. Sploh pa ne tako intenzivno in na tak način (spletne posredovalnice). "

S tem bi se popolnoma strinjala. Ljubezni ne moremo iskati pri drugih, ampak jo moramo sami dajati. Šele če daješ, lahko ljubezen tudi prejemaš.
Sploh pa ljubezni ne moreš iskati po spletnih posredovalnicah. No pa da me ne bo Robert tako napadel kot je Karo, naj takoj obrazložim. Internet je le eden izmed načinov spoznavanja. In to je pohvalno. Vendar preko interneta lahko le spoznavamo drugega, ne moremo pa iskati ljubezni, ker je na internetu ne moremo dobiti. Ljubezen se lahko rodi šele v odnosu. Torej dam DA za spoznavanje preko interneta in NE za iskanje ljubezni.