Spet se 1 x podpišem pod Stiha.

Ja, ampak ni problem v tem, da je meso in kuhana hrana škodljiva, presno pa ne. ampak to, da je to dvoje tako striktno ločeno, to je neka religija. Tudi "polnost" življenja ni merljiva v prehrani., ker v SP tega ni zapisano, ampak v sposobnosti premagovanja slabega. Tako tudi v prehrani ni najboljša odpoved vsemu slabemu ampak pravilno ovrednotenje. Npr., če si na kakšni povabljeni gostiji ali ohceti privoščim košček mesa, to ne bo pokvarilo mojega zdravja, medtem, ko v presnojedstvu to predstavlja grešnost. Problem je, ker je pri tem je resnica skregana z religijo.
Tudi sam se prizadevam za uživanje čimbolj zdrave prehrane vendar ne želim v družbi delati nekih scen s svojim prepričanjem. Če ne drugega izpade taka oseba v očeh drugih kot čudak.

No midva nikakor ne jeva smao presne hrane kot sem že omenila. Se pa strinjam da je nekoliko težje izvedljivo če hodiš naokrog,...

Mi ko nekam gremo že najdemo nekaj zase - nekaj zelenjave je vedno.

Glede čudaštva in delanja scen. Smešno pri vsej stvari je to da se preseravaš in si čuden če piješ samo vodo... in če živiš zdravo si tudi čuden. Ljudje ki se bašejo z vsem mogočim s**** pa seveda postavljajo ta merila in naj nam bojo za zgled ali kako? Mogoče bi pa bilo v današnjem času dobro narediti kakšno ornk sceno ker ljudje so nezdravi, so predebeli in imajo kup težav pa še vedno ne naredijo nič.

Še nikamor kamor sva šla nisva naredila scene, obnašala sva se kot ostali se zabavala. Ne zdi se nama najpomembneje ali jeva isto kot drugi. Moj npr. že pd nekdaj ne pije alkohola in je tudi "čuden" pa se vseeno lahko zabavava prav povsod... In nikomur nisva gledala v krožnik in ga gledala z očitki in podobno.

Ravno jutri gremo nan ohcet in pač samo zato ker je ohcet ne bova jedla mesa. Tkat's it. Ker v nedeljo mamo rojstni dan. In potem čez par dni spet in skratka ker imamo veliko familijo je skoraj vsak teden neko praznovanje in se lahko non stop bašemo samo z nezdravo hrano ki je običajno na teh rečeh. Lahko si pa zmeren in najdeš nekaj zase.

In tisto česar ne jem zame ni grešno in vem da lahko to jem če želim. Ampak ne želim. Tako kot ne želim piti alkohola in ne želim kaditi cigarete. To je to. Odločitev.

S tem alkoholom so nekateri res neverjetno vztrajni - kot da si njih osebno užalil, ker nočeš pit. In potem sem jaz užaljena, ker hočejo škodit mojim jetrom, želodcu, me skušajo zvabit v zasvojenost, ki je daleč najbolj razdiralna za družine, ker je tako zelo zlahka dostopna in sprejemljiva... En moj sosed mal preveč pije in se zdaj skuša odvadit - mission impossible, ker se v trenutku ko stopi na ulico, narišeta dva soseda s pivom in tako dolgo težita, dokler ne kloni in začne pit. Enkrat sem ga gledala, kako se je pogumno zoperstavil dvema!, vendar je prišel čez 10 min tretji in tako dolgo težil, da se je spet ponovila ista zgodba. Res ne vem, kaj imajo od tega. Žena je milimeter od ločitve, izgubil je službo, otroci čedalje bolj problematični... ampak "ah dej no a si dec al nisi" "kva a zdej boš pa radensko pil" "kva ti to baba tok teži" "a zdej boš pa babo poslušal"... itditditd A mi lahko kakšen moški osvetli zadevo, prosim.

Btw čestitke Tamala, ker ne ješ mesa. Tudi jaz se trudim, vendar mi ne uspeva. Zaenkrat.

Jaz sem prišel do spoznanja, da se mesu in alkoholu ne bom nikoli v celoti odpovedal. Je že bilo obdobje, ko nisem užival mesa in sem bil na kakšnih praznovanjih...vse seveda zanima, zakaj ne ješ mesa, kaj potem ješ...ampak takrat sem bil zvest lastnemu prepričanju, da je tako zame najbolje. Kasneje sem spoznal, da je to neka posebnost, ki me preveč oddaljuje od normalnosti. Ne zaradi drugih ampak sem mnenja, da meso, če izvzamem mastno in svinjsko.. ni škodljivo za zdravje, prav tako kozarec vina občasno pri jedi. Tudi, če se kdaj pregrešim in je vsega preveč nisem od tega odvisen, to se mi zdi pomembno. Ni mi problem v družbi spiti kavo, sok, sladoled..., če drugi pijejo alkohol, kadar mi paše pa popijem kakšno piva ali vino. Od mene je odvisno ali bom popil pivo ali sok v družbi. Popolnoma sem pa prenehal s kajenjem, tam pa gre za odvisnost. Taki, ki jih družba potegne niso trdni pri sebi, se ne znajo zoperstaviti skušnjavam. Saj včasih verjetno vsi pademo ampak vaja v premagovanju svojih poželenj dela na nek način človeka trdnejšega. Pri tem mislim predvsem na post kar je verjetno še težje kot odločitev za presno hrano ali kaj podobnega. Če bi npr., en dan v tednu zdržali brez hrane, samo ob vodi je to lepa vaja in ne škodi zdravju...je pa težko.

Moj sin ima 3 leta in še je meso. Z vzgojo mu bom skušala vzbuditi sočutje do živali in upam, da bo kasneje postal veganec kot sem sama.

Od mesa pa mu dajam ko le morem najboljše : žive črvičke. Te najdem recimo v domačih nešrpicanih jabolkih, tudi orehih.

Mogoče se bo komu obrnil želodec, vendar je en tak živi črviček več vreden kot polkilski zrezek.

Pa lep pozdrav vsem!

Oprosti, lara, samo sočutje do živali in živi črvički mi pa nekako ne gre skupaj. Kako se odločiš, katere živali se jedo in katere ne, ker se ti smilijo?

Hmmm, zdi se mi zanimivo, da razen Lare ni nihče omenil sočutja do živali. Sama ne jem mesa ravno iz tega razloga. Preprosto si ne bi mogla oprostit, če bi za tisti neumni kos šnicla, ki se mu z največjo lahkoto odrečem, morala umret nič kriva krava/svinja/kunec/riba/vstavi poljubno. Mleka in mlečnih izdelkov ne uživam, nikoli jih nisem marala, z jajci me (no, nas - celo družino) oskrbuje peterica domačih kokošk.
Zanimivo se mi zdi, da jem v zadnjih 15 letih odkar sem črtala meso, dosti bolj raznolike obroke. Vzljubila sem stročnice, žita, celo brstični ohrovt! Še bolj pa je zanimivo, da so se v tem času končale moje težave s ščitnico, ki so mi prej močno grenile dneve.
In najboljše - nimam slabe vesti!