Živjo!
Zanima me, če ima kdo od vas kakšne izkušnje s psihoterapijo ali pa pozna koga, ki se jo je poslužil.
Sama namreč razmišljam o tem, pa ne vem na koga naj se obrnem. Taka je moja dilema: bežno poznam nekaj zakonskih in družinskih terapevtov s teološke, pa moram priznati, da jim ne zaupam ravno najbolje. Nekako imam občutek, da vsi bolj kot ne ponavljajo iste obrabljene fraze, da poznajo nekaj "šablon" in karkoli je izven teh okvirjev poskušajo umetno vreči vanje, četudi tja ne pašejo. Poleg tega pa me moti, da šolanje, kakor so mi povedali, traja le 2 leti +1, če se ne motim, kar se mi zdi za tako zelo zahtevno delo premalo.
Ampak, ponavljam, nekaj teh terapevtov poznam le bežno in morda se zelo zelo motim pri svoji oceni. Ravno zato bom vesela vaših odzivov, da morda spremenim svoje mnenje in ljudem ne delam več krivice.
Drugih psihoterapevtov pa niti ne poznam. Vem, da obstaja še ogromno enih pristopov, pa se mi zdijo ti še bolj dvomljivi. Ne, v bistvu verjamem, da je med njimi mnogo kvalitetnih, ampak ne vem, kako naj ugotovim, kdo je ok in kdo ne. In seveda, kateri pristop je (zame) najboljši. In kdo je osebnostno zrel za delo terapevta? Želja biti terapevt pač ne more biti pravo merilo za kvaliteto, tako kot želja do posluha ni merilo za kvaliteto petja.
Prosila bi za kakšna čimbolj konstruktivna mnenja. Nekajkrat sem že dobila odgovor, da moraš iti par terapevtov obiskati in najti nekoga, ki ti bo ustrezal. Pa se mi to ne zdi dovolj dober odgovor. Tako namreč gledam na to: če bom resno zbolela bom šla k zdravniku in ne k nekomu, ki je opravil tečaj prve pomoči in nekaj vendarle pač ve o zdravju ... Kateri terapevti so pri nas res "zdravniki" in kateri imajo le "prvo pomoč"?
Nočem biti nesramna do nikogar. Vendar je v poplavi raznih "strokovnjakov" težko ločiti zrnje od plevela. Upam, da razumete.
In kot sem že rekla, morda se zelo motim. Nočem soditi, hkrati pa nočem biti naivna. Ravno zato vas sprašujem za mnenje oziroma izkušnje.
In se vam zanje zahvaljujem.