Stvari, ki bi jih morali otroci popoldan početi namesto domače naloge

Vir: Shutterstock

Marsikateri starši in učitelji zagovarjajo dejstvo, da otrok potrebuje domače naloge, preko katerih utrjuje šolsko snov. Poleg tega naj bi vestno opravljanje domačih nalog razvijalo odgovornost in delovne navade. Pa to res drži?

Profesor Harris Cooper, vodja dolgoletne in obsežne raziskave o koristih in slabostih domačih nalog, je v zaključku poročila med drugim zapisal: »Nobenega dokaza ni, da bi kakršnakoli količina domačih nalog izboljšala šolski uspeh osnovnošolskih učencev.« Na drugi strani pa je v poročilu navedena vrsta negativnih vplivov domačih nalog, od škodljivega vpliva na telesno zdravje otrok do razvoja negativnega odnosa otrok do učenja.

Po tem ko otroci po več ur presedijo v šolah, tako njihovi možgani kot telesa v popoldanskih urah vsekakor potrebujejo drugačne vrste aktivnosti. Slednje naj bi bile čisto nasprotje dopoldanskim – torej čim manj vodene s strani odraslih, čim manj striktno učeče se usmerjene in čimbolj telesno dejavne.

Katere so torej dejavnosti, ki so zabavne in sprostilne ter hkrati še bistveno bolj spodbujajo razvoj veščin in znanja kot pa suhoparno opravljanje domačih nalog? Kaj bi pravzaprav moralo zapolniti otrokov popoldan namesto sedenja za mizo v zaprtem prostoru?

Skakanje čez kolebnico

…in vrsta drugih aktivnih iger po svobodni izbiri. Dr. David Elkind je v svojem članku Moč igre poudaril, da so dnevi otrok postali tako zapolnjeni, da se nimajo časa niti igrati. Medtem, ko jih želimo veliko naučiti skozi ure dejavnosti in krožkov, pozabljamo, da se otroci največ lahko naučijo prav skozi igro. »Ravno skozi neusmerjeno igro otrok razvije socialne, čustvene in miselne spretnosti, ki jih je težko pridobiti na kakršenkoli drug način,« meni Dr. Elkind.

Pogovarjanje s starši

Bitke staršev in otrok glede domačih nalog se dogajajo v vsakem domu in negativno vplivajo na odnose med njimi. Namesto tega pa bi se pravzaprav morali pogovarjati o tem, kako so preživeli dan. Kako se počutijo. Kaj jih je razveselilo, kaj ujezilo ali kaj so naredili dobrega.

Počitek ali spanje

Pomanjkanje spanja povzroči kup težav pri otrocih, od slabe koncentracije, do vedenjskih težav, razdraženosti in celo nekaterih zdravstvenih težav. Samo 20 minut popoldanskega spanja je za otroke izjemno koristnih, med drugim raziskava dokazuje, da lahko celo izboljša njihov uspeh v šoli.

Branje ali poslušanje zgodb

Oboje sprošča, širi besedni zaklad in spodbuja domišljijo.

Sestavljanke

Sestavljanje sestavljank in podobne miselne igre spodbujajo razvoj možganov, sproščajo ter hkrati razvijajo samozavest v otroku, da zmore sam.

Plezanje po drevesih

Poleg tega pa še spuščanje po toboganu na trebuhu in ostale »nevarne« aktivnosti so za otroke dobre, čeprav starši ob njih včasih kričimo in krilimo z rokami. Otroci s tem odkrivajo svoje meje ter se učijo oceniti tveganje in se z njim soočiti.

Igranje v blatu

Tudi ob tem starši nismo navdušeni, a senzorične igre so izjemnega pomena za razvoj otrokovih možganov. Kadar otrok mesi glino, barva s prstnimi barvami ali se kar cel spusti v raziskovanje blata, se stimulirajo njegova čutila. Pri takšnih vrstah iger je sam proces pomembnejši od rezultata, samo gnetenje je tako pomembnejše od izdelka.

Igranje v peskovniku – s prijatelji

Igra v peskovniku je sicer del prejšnje točke, toda igra s prijatelji v peskovniku (in skupna igra pri drugih aktivnostih) poleg drugih koristi razvija še socialne veščine pri otroku.

Pomoč pri pripravi večerje

Otrok se v kuhinji marsičesa nauči, od uporabe noža do skrbi zase, hkrati pa se še skupaj zabavamo in krepimo odnos. Poleg tega je sodelovanje pri pripravi obrokov tudi povezana s tem, da se bodo otroci kasneje v življenju odločali za zdravo hrano.

Skrb za svoj vrtiček

Medtem ko delo na vrtu povezuje in bogati, pa naj bi otroci, ki redno pomagajo skrbeti za vrt celo dosegali boljše rezultate pri naravoslovnih predmetih.

Druženje s starimi starši

Medgeneracijsko druženje otroku na dlani ponuja ogromno priložnosti za učenje o ljubezni, o pomoči, o družinskih vrednotah, o reševanju morebitnih konfliktov in medsebojnem spoštovanju, o hvaležnosti in empatiji.

Poslušanje klasične glasbe ali igranje na instrumente

Raziskava je pokazala, da poslušanje klasične glasbe izboljša tako sposobnosti za poslušanje in koncentracijo kot tudi razvija samodisciplino. V drugi raziskavi pa so dokazali, da redna vaja na glasbeni instrument razvija jezikovne sposobnosti.

Risanje, barvanje in ustvarjanje …

… so lahko prijetni načini sproščanja za otroka, hkrati pa nekateri otroci, ki se morda ne znajo najbolje govorno ali pisno izražati, preko risanja lahko lažje kaj sporočijo.

Pospravljanje svoje sobe …

… in ostala pomoč pri hišnih opravili je za otroke še kako koristna, saj med drugim krepi odgovornost, samozavest in občutek povezanosti.

Početi preprosto – nič

Takšni trenutki omogočajo otroku, da popolnoma sprosti misli in telo in se umiri, kar je umetnost, ki mu bo v divjem tempu današnjega življenja morda prišla bolj prav, kot kakšno naučeno dejstvo več.

Kvačkanje, pletenje, šivanje …

… so odlični načini, s katerimi otrok izpopolnjuje svojo fino motoriko, koordinacijo in koncentracijo.

Voziti se s kolesom …

… in ostale fizične aktivnosti na prostem pripomorejo k boljšemu zdravju in temu, da se v svoji koži počutijo dobro.

Vir: www.parent.com