Vaš dojenček se lahko hrani sam!

Pozabite na pasiranje in sekljanje – če z uvajanjem goste hrane začnete na bolj sproščen način in pri tem sledite otroku, bo vse skupaj lahko celo bolj zabavno in zdravo.

sam hrani

Če se pravkar ubadate z vprašanjem, kako svojega dojenčka vpeljati v svet novih okusov in mu ponuditi gosto hrano, se splača prebrati nasvete britanske patronažne sestre Gill Rapley, ki jih je zapisala v članku na spletnem Guardianu, ter priporočila družinske terapevtke Andreje Poljanec v videu na iskreniPLUS. Gill Rapley pravi takole:

»Raziskave kažejo, da otroci, katerih starši sledijo odstavljanju na otrokovo pobudo (Baby-led weaning) z večjo verjetnostjo kasneje v življenju jedo bolj zdravo.

Do teh ugotovitev so prišli raziskovalci z notthingamske univerze. Otroci, ki gosto hrano pričnejo spoznavati preko kašic, so pozneje večkrat debeli od otrok, ki so hrano pričeli spoznavati preko večjih grižljajev. To pa se tudi sklada z izkušnjami vedno večjega števila družin, ki se odločajo za način uvajanja goste hrane, pri katerem se otrok že od začetka sam hrani z rokami. Pri tem je hranjenje z žličko nepotrebno, otroku pa se običajno tudi zaupa glede izbire, kaj mora pojesti in česa ne.

Otroci iz raziskave, ki so bili odstavljani na lastno pobudo, so pozneje jedli bolj zdravo in imeli nižji indeks telesne mase. Otroci, ki so bili hranjeni s kašicami, pa so imeli pogosteje prekomerno telesno težo in so jim bili bolj všeč sladki okusi. Glede na trenutno naraščanje debelosti med otroki, se zdi, da izsledki prihajajo ob pravem času."

Pomembno je, kako hrano ponudimo

"Preučevanja tega, kako otroku ponuditi prvo hrano, je relativno novo, saj so se do sedaj vse raziskave ukvarjale predvsem s tem, kdaj začeti in s čim, manj pa, kako. Mnogi starši so bili obsojeni na hranjenje po žlički zaradi danes že preživete doktrine, da se z uvajanjem goste hrane prične pri otrocih, ki so še premajhni, da bi se hranili sami. Kot patronažna sestra sem lahko videla veliko družin, kako so se mučile z uvajanjem goste hrane, preden sem ugotovila, da je veliko teh težav rešljivih, če pustiš šestmesečnemu otroku, da se hrani sam.  

Skrivnost ni toliko v tem, kaj otroku ponudimo, kot v tem, kako mu to ponudimo – pa tudi v čustvenem ozračju, ki ga ustvarjamo ob obrokih. Pri odstavljanju na otrokovo pobudo, se straše spodbuja, da zaupajo otroku in ne posegajo v njegovo hranjenje. Dojenčki se preprosto pridružijo preostalim članom družine za mizo in uživajo isto (zdravo) hrano. Dopustimo jim, da imajo sami nadzor nad tem: kaj bodo jedli, koliko in kako hitro. Lahko se ustavijo, ko so siti (ali pa sploh ne jedo, če ne čutijo te potrebe). Če jim ponudimo dovolj raznolike zdrave hrane, jim lahko zaupamo, da bodo dobro izbirali. Ker ni nikakršnega pritiska, se tudi ne morejo razviti nikakršne bitke. In ker se hranjenje dogaja istočasno z drugimi, se nikomur ne mudi 'nahraniti otroka'."

Žlička prinaša skušnjave ...

"Hranjenje po žlički pa daje ves nadzor staršem. In kljub najboljšim namenom se je ob polni skodelici kašice težko upreti skušnjavi, da bi otroka silili v to, da poje toliko, kot se nam zdi primerno in potrebno – obroki pa ob tem hitro postanejo čas bojev. Uporabljamo najrazličnejše igrice in trike, da bi otroka uspeli čim hitreje in čim bolj izdatno nahraniti (»brrr, avionček leti v usta«). To otroke navaja k temu, da jedo tudi še po tem, ko jim njihovo telo sporoča, da so siti. Velika je tudi skušnjava, da bi uporabili sladko hrano kot nagrado za to, če otrok poje več slane hrane, ob čemer otroke učimo, da so sladkarije nekaj posebnega, slana hrana pa le »nujno zlo«. Vse to vodi v poznejše nezdrave izbire in v prenajedanje.

Otroci se učijo ob tem, ko nekaj počnejo. Vodi jih radovednost. Že po naravi si želijo stvari prijeti in jih raziskati – tudi hrano. Odstavljanje na njihovo pobudo jim omogoča, da spoznavajo teksturo in okuse hrane, da jo med seboj kombinirajo ali jedo posebej in da ob tem odkrivajo veselje ob hranjenju, ki ga polna skledica pireja ne omogoča.         

Zelo verjetno bo takšen način hranjenja sčasoma pokazal še mnoge druge pozitive učinke na zdravje otrok, pa tudi na vzdušje med družinskimi obroki in odnosi v družini na splošno. Morda ima celo širši pomen za razvoj otrokovih veščin, samostojnosti in samozavesti. Potrebnih je še več raziskav, ampak bogastvo že obstoječih izkušenj daje slutiti, da nas čaka še veliko zanimivih odkritij.«

Tudi družinska terapevtka in mamica petih otrok Andreja Poljanec podobno kot Rapleyjeva priporoča, da se pri uvajanju goste hrane prilagodimo otroku in mu omogočimo sproščeno spoznavanje novih okusov. Opozarja tudi, da je otrokove občutke ob tem pomembno upoštevati, saj se ob tem razvija gnus, ki ga spremlja tudi kasneje v življenju in mu pomaga presojati, kaj bo sprejel v svoje telo in česa ne.

Več v videu na iskreniPLUS

uvajanje GH

 

4.4
7 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.