Dojenčki, ki jih pustimo jokati, lahko med drugim razvijejo agresivno vedenje

Foto: Shutterstock

Dojenčkom, ki so dlje časa prepuščeni joku, se med drugim močno poviša nivo stresnega hormona kortizola, kar s seboj prinaša posledice v otrokovem razvoju.

Kortizol se namreč sprošča, kadar smo soočeni s frustracijo, ki ji sami nismo kos. In ena takšnih je gotovo dojenčkov jok, na katerega se okolica ne odzove.

Otrokov jok je nekaj naravnega. To je njegova edina komunikacija, s katero želi staršem in ostalim nekaj sporočiti. Vendar se je na jok potrebno odzvati. Kajti posledice neodzivnosti niso zanemarljive.

In katere so?

1. Nasilnost in agresija

Nasilno vedenje odraslega je lahko neposredno povezano s tem, da je bil kot dojenček prepuščen joku. Daljša dojenčkova prepuščenost joku namreč poviša tako nivo kortizola kot adrenalina, posledica pogostih visokih vrednosti v zgodnjem obdobju pa je nasilno vedenje kasneje v razvoju (lahko se pojavi že zelo zgodaj).

2. Težave z učenjem

Odmerjanje pozornosti jokajočemu dojenčku lahko naredi dolgotrajno škodo v kognitivnem razvoju otroka. Kadar je otrok pod velikim stresom, se ustvarjajo idealne okoliščine za poškodbe sinaps – povezav, ki se med nevroni v otrokovih možganih šele dobro ustvarjajo. Stresni hormon kortizol pa je poleg tega še pravi ubijalec nevronov, kar se kasneje lahko kaže kot vpliv na intelektualne sposobnosti, zaradi česar se otroci v šoli težje učijo in imajo manjšo sposobnost pomnjenja podatkov.

Kadar je novorojenček pod stresom, lahko to tako spremeni njegovo strukturo možganov, da le-ti izgledajo kot možgani odraslega, kadar trpi za depresijo.

3. Vpliv na imunski sistem

Neodzivnost na otrokov jok vpliva tudi na njegov imunski sistem, saj stresni hormon kortizol negativno vpliva na delovanje prav vseh organov v telesu.

4. Čustvena ohromelost

Otroci, prepuščeni joku, imajo lahko kot odrasli težave s soočanjem in pravilnim izražanjem svojih čustev, kontroliranjem le-teh in so pogosto podvrženi impulzivnemu vedenju. Poleg tega težje razvijejo lastno neodvisnost. Veliko lažje jim je namreč biti od nekoga čustveno odvisni ali na druge nezdravo navezani.

5. Otrok se nauči stresne reakcije kot pravilnega odzivnega vzorca v življenju

Zgodnje podleganje stresnim okoliščinam lahko izjemno oteži delovanje osebe kasneje v odraslosti. Osebi tako lahko že povsem vsakdanje okoliščine pomenijo velik stres.

6. Zaupanje s strani otroka je spodkopano

Prvo leto otrokovega življenja je ključno za razvoj zaupanja, tako do staršev in drugih oseb kot do zaupanja vase. Kadar se otrok sreča s svojimi potrebami na način, da jih nekdo zadovolji, se nauči, da je svet vreden zaupanja. Hkrati pa tudi, da je sam vreden tega, da se njegove potrebe zadovolji. Kadar pa so otrokove potrebe spregledane ali načrtno ignorirane, otrok razvije nezaupanje v odnose in v svet okoli sebe. Prav tako je spodkopan zametek samozavesti. Kasneje v življenju se bo moral še kako truditi, da si bo to pridobil nazaj.

Odzivnost je povezana s praktično vsem v razvoju otroka

Odzivnost okolice na otrokov jok je tako povezana z razvojem inteligence, sposobnostjo empatije, prisotnostjo agresije in depresije, z razvojem socialnih veščin … Odzivnost ima nezamenljivo vrednost in vlogo v dojenčkovem svetu in je kot taka tudi osnova v razvojni psihologiji.

Vir: psychologytoday.com

Preberite še:

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja