Pogovor na parkirišču, ki je vplival na papeževe poglede na okolje

»Zemlja, naš dom, vse bolj izgleda kot ogromen kup smeti.« (papež Frančišek na twitterju, citat iz nove papeške okrožnice)

Prof. Veerabhadran Ramanathan, ki je član ugledne Papeške akademije znanosti, je prepričan, da morata znanost in vera stopiti skupaj, če želimo, da sploh pride do kakršnihkoli sprememb na področju človekovega odnosa do podnebnih sprememb. Pri tem računa predvsem na papeža Frančiška, ki ga vidi kot svetovnega glasnika teh sprememb.

10 okoljskih zapovedi

Včeraj so v Vatikanu predstavili novo okrožnico papeža Frančiška Bodi hvaljen. V njej se sveti oče neposredno sooča z okoljskimi težavami modernega sveta in poziva vse verne in druge ljudi dobre volje k nujnim korakom v smeri »pogumne kulturne revolucije« – tako na področju naše odvisnosti od tehnologije kot našega ravnanja z ubogimi.

Papež je škodo, ki jo človeštvo povzroča naravi opisal kot »znak etične, kulturne in duhovne krize modernosti«. Zato v nadaljevanju navajamo nekatere ključne poudarke iz okrožnice – 10 zapovedi za naš čas – ki bodo, če še niso, morali postati splošno sprejeti družbeni imperativi pri omejevanju okoljskih sprememb in večji zaščiti okolja. 

1. zapoved – Mislimo na prihodnje generacije: »Kakšen svet želimo zapustiti njim, ki prihajajo za nami; otrokom, ki zdaj odraščajo? … Okolje je skupna dobrina, ki pripada vsem in je namejena vsem.«

2. zapoved – Odločimo se za alternativne vire energije: »Vemo, da je potrebno tehnologijo, ki temelji na fosilnih gorivih, ki močno onesnažujejo – zlasti na premogu, pa tudi nafti in do manjše mere zemeljskem plinu – postopno in brez odlašanja nadomestiti.«

3. zapoved – Pomislimo na učinek, ki ga ima onesnaževanje na revne: »O Bog ubogih … dotakni se src tistih, ki gledajo le na dobiček na račun ubogih in Zemlje.« (odlomek iz molitve za našo Zemljo) … »Ne soočamo se z dvema ločenima krizama – ekološko in socialno – ampak le z eno kompleksno krizo, ki je tako ekološka kot socialna.«

4. zapoved – Zavedajmo se naravnih in gospodarskih omejitev: »Zavrniti moramo magični koncept trga, ki nas napeljuje na misel, da je mogoče probleme reševati zgolj s povečevanjem dobičkov podjetij in posameznikov … Ideja neskončne ali neomejene rasti, ki se ekonomistom, finančnikom in tehničnim strokovnjakom zdi tako privlačna … temelji na laži, da obstaja neomejena zaloga zemeljskih dobrin, kar nas vodi v popolno izkoriščanje planeta do meja vseh njegovih zmožnosti.«

5. zapoved – Bodimo ponižni, ne cinični: »Nismo Bog. Planet Zemlja je bil tu že pred nami … Na napovedi sodnega dne se ne več gledati z ironijo ali prezirom.«

6. zapoved – Ne bodimo sužnji mobilnih telefonov in druge tehnologije: »Resnična modrost … se ne doseže s kopičenjem podatkov, ki na koncu privede do preobilja in zmedenosti, neke vrste mentalnega onesnaženja … Nihče ne predlaga, da se vrnemo v kameno dobo, moramo pa se umiriti in pogledati na resnično še iz drugega zornega kota.«

7. zapoved – Ne zamenjujemo internetnih odnosov za žive medčloveške odnose: »Resnične odnose naj bi zamenjala vrsta internetne komunikacije, ki nam omogoča, da glede na naše muhe izbiramo ali brišemo odnose.«

8. zapoved – Ugašajmo luči, reciklirajmo in ne mečimo stran hrane: »Naša odgovornost do okolja lahko pomembno vpliva na svet okoli nas.«

9. zapoved – Poučimo se: »V dolžnosti, da preko majhnih dnevnih opravil skrbimo za stvarstvo, je plemenitost in čudovito je, kako lahko izobrazba spremeni naše življenjske navade.«

10. zapoved – Verjemimo, da so spremembe mogoče: »Ponovno moramo priti do zavesti, da potrebujemo drug drugega, da si delimo odgovornost za druge in svet, da je vredno biti dober in pošten … Ni vse izgubljeno. Ljudje, čeprav zmožni najhujšega, smo zmožni tudi preseganja samega sebe, izbire dobrega in odločitve za nov začetek.«

2-minutni pogovor na parkirišču

Priljubljenost papeža Frančiška je svetovni komunikacijski fenomen. Kadar spregovori, ga ne poslušajo le verniki, na njegove besede so pozorni tudi svetovni voditelji. Svetovne medijske hiše njegovih govorov ne uporabljajo zgolj za citate v sicer daljših poročilih o dogajanju v Katoliških cerkvi, besede papeža Frančiška postajajo kar naslovi časopisnih člankov! 

Prav zato je prof. Ramanathan prepričan, da je papež Frančišek tista moralna avtoriteta, ki lahko stvari premakne naprej. »Problem segrevanja ozračja se samo zaostruje, družba pa ga ne rešuje,« trdi znanstvenik, »medtem ko potrebujemo znanost in tehnologijo za rešitev problema, pa je bistveno, da spremenimo naš odnos do narave.« In tu znanost na pomoč kliče vero.

Potem ko je bil profesor po 30 letih raziskovanja okoljskih sprememb frustriran zaradi nikakršnega napredka na področju preprečevanja uničevanja okolja, je pred 10 leti od svetega papeža Janeza Pavla II. prejel povabilo za sodelovanje v Papeški akademiji znanosti. Članstvo je sprejel, ker se je zavedal, kako velik vpliv ima ta ustanova za medsebojno oplajanje znanosti in vere.

Pravo presenečenje pa je doživel letos, še preden je bila napisana okrožnica o okolju, ko je bil poklican, da se na hitro dobi s papežem Frančiškom. V nasprotju z njegovimi predstavami je srečanje potekalo kar zunaj na parkirišču, kjer je imel Ramanathan na voljo le 2 minuti, da je papežu predstavil svoj pogled na okoljske spremembe.

V tako kratkem času mu je lahko povedal le par stvari. Najprej to, da so vsi zaskrbljeni zaradi daljnosežnih vplivov teh sprememb, nato pa še, da je najbolj zaskrbljujoče, da bodo najhujše posledice globalnega segrevanja nosile najrevnejše tri milijarde prebivalcev planeta, ki imajo najmanj opraviti z onesnaževanjem.

Ko ga je papež – opremljen s svojim znamenitim nasmeškom – vprašal, kaj lahko sveti oče stori glede tega, ga je človek znanosti prosil, da bi v svojih govorih ljudi vabil, da bi bili boljši skrbniki planeta.

Čeprav prof. Ramanathan kot še nekateri drugi člani omenjene papeške akademije ni katoličan, je skupaj s kolegi prepričan, da lahko papež Frančišek postane glasnik sprememb na področju okoljskih problematik. »Ta papež je postal figura kot Gandhi ali Kennedy, on presega meje svojega kulturnega okolja. Ta papež presega meje zgolj katoliške vere. Seveda je vodja katoličanov, vendar ga mnogi sprejemamo tudi kot moralnega voditelja,« je papeža opisal profesor, »nanj gledamo kot na upanje.«

Okoljske spremembe so moralno vprašanje

Morda ste ga že videli – video napovednik za film, v katerem se papež v vlogi super junaka, oborožen le s pisalom in molitvijo, pripravlja na končni obračun s silami zla – direktorji svetovnih energetskih multinacionalk? Prihodnost našega planeta je odvisna od izida tega spopada!

Čeprav filmski napovednik v slogu neke vrste duhovnega Terminatorja – npr. znamenito frazo »I’ll be back.« (Vrnil se bom.) zamenja nič manj udarna »It’s time to take out the trash.« (Čas je, da pospravimo smeti.) – seveda pretirava, pa zelo učinkovito povzame potencirana pričakovanja, ki spremljajo izid te nove okoljske okrožnice. Pa so tako poudarjena čustva upravičena? Sploh lahko od okrožnice pričakujemo, da bo dejansko kaj spremenila?

Papež je s časom izida vsekakor poskrbel, da bo njen medijski odmev v javnosti maksimalen.  Na mednarodni ravni bo namreč v bližnji prihodnosti potekalo več pomembnih srečanj svetovnih voditeljev, na katerih bo govora tudi o vsebinah, ki se jih dotika okrožnica.

Julija bodo tako Združeni narodi v Etiopiji gostili konferenco o denarnem podipranju trajnostnega razvoja, septembra bo generalna skupščina iste mednarodne organizacije razpravljala o prihodnjih razvojnih ciljih, kjer bo zbrane nagovoril tudi papež, decembra pa bodo svetovni politiki v Parizu predstavili načrte za nadaljnje zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

Če gre pri omenjenih dogodkih po eni strani za dialog z najvišjimi političnimi odločevalci, pa želi papež po drugi strani s svojim pisanjem in javnimi nastopi nagovoriti predvsem množice, nas običajne Zemljane, tako verne kot neverne. Ali z besedami papeža izpred tedna dni: »Če želimo zaščititi stvarstvo, potrebujemo edinost.«

Vir: CNN.com, CruxNow.com