Opozorila iz ne tako daljne preteklosti

Thumbnail

Kakor življenje vedno najde pot, da se ohrani, celo v družbah, ki so se zapisale kulturi smrti, tako preživita tudi dobrota in ljubezen, vsemu zlu totalitarnih režimov navkljub.

Pravnik dr. Boris Furlan velja za enega od utemeljiteljev najbolj pravniške od pravnih znanosti – pravoznanstva – in filozofije prava na Slovenskem. Ker je bil pokončen demokrat, je hitro prišel v nasprotje s totalitarnimi režimi, ki so v 20. stoletju pustošili – fizično in duhovno – pri nas: v času druge svetovne vojne z okupatorjem, v mirnem času pa še z »osvoboditelji«, obojni so ga obsodili na smrt.

Rojen v Trstu se je šolal v Parizu, na Dunaju, v Zagrebu in Bologni. Bil je odvetnik, univerzitetni profesor in dekan ljubljanske pravne fakultete. Čeprav je bil med vojno “na pravi strani”, ga je po vojni zaradi svobodomiselnosti čakala kruta usoda.

Avgusta 1947 je bil na montiranem Nagodetovem procesu najprej obsojen na smrt, nato pomiloščen na 20 let prisilnega dela, po 4 letih in pol pa so ga komunisti v strahu, da bi jim v zaporu umrl, izpustili. Po izkušnji ječe si ni več nikoli opomogel. Oropan državljanskih pravic je bolan umrl poleti 1957.

Usoda dr. Furlana je le ena izmed mnogih, ki so jih naši predniki dali skozi v časih, po katerih se danes nekaterim spet toži. To moremo razumeti le v luči, da bodisi krutosti teh časov ne poznajo bodisi so bili na strani zatiralcev.

Dr. Furlana pa tokrat omenjamo predvsem zato, ker je lansko leto izšlo biografsko delo njegove hčerke Stashe Furlan Seaton z naslovom Vojna spremeni vse. V spletni kolumni Zrno dobrega dr. Jernej Letnar Černič na podlagi te knjige popisuje ne le tragično usodo kolega pravnika Furlana, ampak tudi krivice, ki jih je totalitarna komunistična oblast povzročila njegovi družini, ki ji je uspelo pobegniti na Zahod.

»Ko je (hčerka Stasha, op. B. K.) po prihodu v New York dobila priložnost, da študira na Barnard Collegu, je še preveč dobro čutila, da ne študira samo zase, ampak tudi za svojo družino in svojega očeta, ki je trpel v samici, in za ostale člane svoje družine, ki so bili prisiljeni ostati v totalitarni državi. Iz celotnega besedila avtoričinih spominov tako izžareva njeno neizmerno občudovanje in ljubezen do svojega očeta,« med drugim zapiše avtor kolumne.

Optimizem Furlanovih je viden v zmagi življenja. Mama avtorice biografije in žena pravnika Furlana je umrla že kmalu po vojni, za očetom sta kmalu umrla tudi oba njena brata. Furlanova hčerka pa je nato rodila hči, kateri so materini spomini tudi posvečeni.

Prispevek se zaključi zelo poučno: »Življenjska zgodba družine Furlan pa tudi služi kot opozorilo pred vse pogostejšimi znaki vračanja abotnih in arbitrarnih praks totalitarnih režimov v vsakodnevno življenje v slovenskem javnem prostoru«.

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja