Država je v nas samih

Želje ob rojstnodnevnem prazniku slovenske države.

»Država je v nas samih in državotvornost ni zunanje obnašanje, ampak trajno notranje razpoloženje, to se pravi, moralna krepost.«

Gornje besede filozofa dr. Milana Komarja (1921-2006), ki jih je v izgnanstvu zapisal daljnega leta 1958, nudijo odgovor na eno temeljnih dilem našega časa: kje najti  izhod iz splošne – moralne in materialne – krize sodobne slovenske družbe? Za razvoj slovenske državniške misli so toliko bolj pomenljive, ker so bile zapisane v ozračju demokratično organizirane slovenske skupnosti v Argentini, medtem ko so naši predniki v matični Sloveniji živeli še v diktaturi.

Država = družba in skupnost

Danes praznujemo dan državnosti, ki je prvi in temeljni praznik vseh Slovenk in Slovencev. Praznujemo rojstni dan države slovenskega naroda – Republike Slovenije. Ta in vsi drugi državni prazniki nas vabijo, da Slovenija kot država ne ostane zgolj na ravni pojmovno hladne in brezosebne pravne strukture – družbe, pač pa da obenem iz svojih formalnih okvirov prerašča v sprejemajočo in odprto skupnost njenih ljudi – domovino. Tu pa nam pride Komarjevo razmišljanje še kako prav.

Zavedanje, da zrelo gledanje na državo zahteva sprejemanje obeh njenih elementov – da je država kot družba pogojena z interesi, kot skupnost pa tudi odvisna od ljubezni njenih članov – po Komarju ogrožata dva ekstrema. Na eni strani je pretirano romantično gledanje na državo, na drugi strani njeno reduciranje na tehnični servis za državljane.

Eno stran obvladujejo zgolj čustva, drugo zgolj razum. Vsi pa prav dobro vemo, da je življenje tako posameznika kot skupnosti dosti bolj kompleksno in na dolgi rok išče neko stabilno ravnovesje. Če je za obdobje do druge svetovne vojne za Slovence v veliki meri značilen romantičen pogled na narod in državnost, pa je komunističnemu internacionalizmu v povojnem obdobju skozi več generacij v naših ljudeh skoraj uspelo popolnoma zatreti narodna čustva in misel na lastno državo.

Tako smo Slovenci svojo državniško tradicijo v Avstro-Ogrski in stari Jugoslaviji komaj začeli vzpostavljati, ko je revolucija vso dotakratno prakso potolkla in nas iz orbite razvoja – čeprav počasnega, pa vendar – vrgla v ekstrem ideološkega eksperimenta, v katerem sta bila narod in država tako ali tako zapisana samoizumrtju. Posledice vzgoje v takšni miselnosti čutimo še danes.

Zato Komarjev esej Država je v nas samih ostaja aktualen, ker nas opominja, da »je zdravo politično delovanje neločljivo od temeljite moralne vzgoje in samovzgoje«. To pa zahteva čas in predvsem »preosnovo nravi« ljudi, ki zasedajo vodilne položaje v družbi.

Slovenski družbi ne bodo prav nič pomagali novi obrazi v kulturi, gospodarstvu in politiki, če bodo nagnjenja teh ljudi ostala identična tistim pred njimi. Ves ta čas od leta 1991, ko smo imeli že več kot dovolj priložnosti, da bi se iz svoje politične naivnosti kaj naučili, pa nas tudi opominja, da bo prevzgoja v svobodne in odgovorne državljane precej bolj dolgotrajna, kot smo sprva upali.

Tudi Komar priznava, da rehabilitiranje »zrele, zdrave in prave pameti v politiki in domoljubju ni lahko delo«, vendar tudi dodaja, da le takšen odnos predstavlja bistven korak k doraslosti. Ni dvoma, da je k napredku na področju naše družbene zrelosti pripomogla tudi naša vpetost v politične, gospodarske, izobraževalne in druge tokove Evropske zveze. Marsikdo pa pogreša našo avtentično izkušnjo.

Izkušnja mladih argentinskih Slovencev

Zato je bilo nadvse dobrodošlo, da smo si lahko na letošnji kresni večer na TV Slovenija ogledali dokumentarec Tretja generacija, ki na zelo plastičen način prikaže, kaj za mlado generacijo Slovencev – ki so rastli in bili vzgajani v vrednostno praktično identičnem okolju kot filozof Komar – predstavlja zrel odnos do države. Osebne pripovedi teh mladih argentinskih Slovencev – bodisi da živijo v Argentini bodisi v Sloveniji – nam razkrijejo, da država Slovenija zanje ni niti nekaj iracionalnega niti ni nek odtujen abstraktni pojem, ki v njihovem življenje ne bi igral pomembne vloge.

Slovenijo imajo radi, vendar je ne idealizirajo. Ker imajo Slovenijo radi, je tudi ne ignorirajo. To pa je precej zrelo, kajne?

Vse najboljše, Slovenija!

Vir: foto izrezi iz dokumentarca Tretja generacija