Begunska pot v Evropo posejana z minami

Potem, ko je Madžarska neprodušno zaprla svojo državno mejo s Srbijo, se begunci preusmerjajo proti Hrvaški. Hrvati pa že opozarjajo: »Pazite se minskih polj!«

Na Hrvaškem je vse od jugoslovanskih vojn v prvi polovici 90. let na območjih 77 občin še vedno posejanih okoli 50 tisoč neeksploriranih zemeljskih min in drugih nevarnih teles. Domačini, ki se nevarnosti zavedajo, na družabnih omrežjih že objavljajo obvestila, ki naj bi bila beguncem v pomoč. Podobno svarijo tudi madžarske nevladne organizacije, ki beguncem odsvetujejo prehode preko polj in jih napotujejo na uporabo avtocest, železnic in lokalnih cest.

»Čez toliko držav smo že šli in naša pot je bila vedno nevarna. Vseeno nam je, če prečkamo še eno državo,« je za britanski Daily Telegraph povedal najstniški begunec iz Afganistana na madžarski meji. »Ne moremo več dolgo čakati tukaj. O hrvaški meji nimamo informacij, toda če je odprta, bomo šli tja.«

Od leta 1996 je na Hrvaškem zaradi zemeljskih min umrlo najmanj 198 ljudi, več kot 300 pa je bilo ranjenih. Čeprav se uradno predvideva, da bodo hravaška minska polja do leta 2019 očiščena, pa se mnogi bojijo, da so obsežne poplave iz lanskega leta na stotine min dvignile in jih prenesle drugam.

Vir: washingtonpost.com, telegraph.co.uk