Več prirojenih okvar pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo
Uporaba tehnik biomedicinske pomoči pri spočetju otroka prinaša 8,3 % tveganje za razvojne nepravilnosti, kar je skoraj dvakrat več kot pri naravnem spočetju.
Kultura življenja
V pravkar objavljeni obsežni avstralski študiji so raziskovali pogostost prirojenih okvar pri otrocih, ki so bili spočeti s postopki biomedicinske pomoči, in ugotovili precej višjo stopnjo tveganja zanje kot pri otrocih, ki so bili spočeti po naravni poti.
Najpogostejše okvare in razvojne nepravilnosti so bile zajčja ustnica, spina bifida, cerebralna paraliza ter srčno-žilne, mišično-skeletne in želodčno-črevesne okvare.
Pri tehniki, s katero eno semenčico z iglo vbrizgajo direktno v jajčno celico (ICSI), je bilo tveganje za prirojene okvare najvišje, 9,9-odstotno, pri oploditvi v epruveti (mešanje jajčnih celic in sperme v petrijevki) 7,2-odstotno, naravno spočeti otroci pa imajo 5,8-odstotno verjetno za prirojene okvare.
Vodja raziskave, dr. Michael Davies z univerze v Adelaidi, je ob tem opozoril: »Čeprav se ti postopki zdijo precej varni, pa ne moremo spregledati občutno povečanih tveganj, ki bi jih bilo potrebno nujno preučevati z nadaljnjim študijami.«
Že avstralska študija iz leta 2002 je pokazala, da so 8,6 odstotkom otrok, ki so bili spočeti z vnašanjem semenčice v jajčno celice, v prvem letu diagnosticirali večjo razvojno nepravilnost, pri otrocih spočetih v epruveti pa je bilo takšnih 9 odstotkov. Naravno spočeti otroci so imeli nepravilnosti v 4,2 odstotkih.
Ekipa dr. Daviesa je preučevala tudi vpliv klomifena, ki se široko uporablja za zdravljenje neplodnosti pri ženskah (za stimulacijo ovulacije). Ugotovili so, da uporaba klomifena za kar trikrat poveča možnost za razvojne nepravilnosti pri otroku.
Vir: lifesitenews.com
