15. avgust: največji Marijin praznik

Praznik dostojanstva žene in upanja za vse verne.

Praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je največji cerkveni Marijin praznik, ko se verni katoličani in pravoslani spominjamo, da je Božja mati Devica Marija – s tem ko je bila po koncu njenega zemeljskega življenja s telesom vzeta v nebesa – premagala smrt. Verska tradicija ohranja poročilo, da so apostoli Marijino telo položili v skalnat grob pod Oljsko goro blizu vrta Getsemani. Ko so čez tri dni odvalili skalo, da bi se od Marije poslovil tudi apostol Tomaž, ki ga pri pokopu ni bilo, je bil grob prazen.

Gre za najstarejši Marijin praznik, ki ga zasledimo že v času pred 4. stoletjem, verska resnica o Marijinem vnebovzetju pa je bila sicer razglašene šele leta 1950.  Katoliška cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake žene, vse verne in ljudi dobre volje pa želi s tem praznikom upanja spomniti, da se v življenju vsakega posameznika prepleteta in medsebojno bogatita tako materialna kot duhovna razsežnost bivanja.

V Sloveniji je Mariji posvečenih okoli 320 cerkva, tako župnijskih kot podružničnih in zlasti božjepotnih. To kaže na globoko in davno prisotnost čaščenja Marije v slovenskem narodu. Slovencem je Marija blizu in že prva slovenska cerkev med Karantanci – Gospa Sveta na današnjem avstrijskem Koroškem – je posvečena prav Mariji vnebovzeti.

V samostojni Sloveniji je praznik Marijinega vnebovzetja dela – 15. avgust – dela prost dan, škofje pa na ta dan vsako leto od 1992 tudi obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji. V številnih Marijinih svetiščih je na ta dan še posebej slovesno, zlasti v tistih Marijinih cerkvah, kjer maše darujejo škofje (razpored).

Vir: marija.si, katoliska-cerkev.si