Gregorjevo

Gregorjevo velja za prvi pomladni dan, čeprav se koledarsko ne ujema z začetkom pomladi. Koledar se je v zgodovini spreminjal in prvotno sta se praznik in začetek pomladi ujemala.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, sicer znan kot prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan. Ta svetnik je bil v resnici papež Gregor Veliki, rojen okoli leta 540. Proslavil se je s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, s knjigo in škofovsko palico v roki, včasih ima ob sebi goloba, kot simbol sv. duha, ki ga je navdihoval. Častili so ga učenci in učitelji, glasbeniki in cerkveni pevci, bil je zaščitnik izdelovalcev gumbov, priporočale so se mu žene za rodnost, na pomoč so ga klicali v času kuge.

Ko je veljal še stari "julijanski" koledar, je sv. Gregor godoval prav na dan začetka pomladi, z novim "gregorijanskim" koledarjem pa se je Gregorjevo premaknilo nazaj. V ljudskem mišljenju velja ta svetnik še vedno za začetnika pomladi. Zaradi žvrgolenja ptičkov po vrtovih in grmovju rečemo, da se na gregorjevo ptički ženijo. S tem dnem začnejo kmetje na polju z oranjem in ostalimi pomladanskimi opravili. Dan se podaljša. Gregorjevo velja tudi za dan, ko spustimo luči v vodo, kar pomeni, da se takrat dan začne daljšati in ne delamo več ob razsvetljavi.

4.2
13 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.