Družinski proračun

Tako kot ima svoj proračun država ali vsak resen podjetnik, bi ga morala imeti tudi vsaka družina.

Danes se družine namreč srečujejo s kar zahtevnimi finančnimi izzivi: kako recimo priti do stanovanja, poskrbeti za dodatno financiranje pokojnine, šolanje otrok itd. Načrtno upravljanje z družinskimi financami tako postaja življenjska nuja.

Prvi korak pri vodenju družinskega proračuna je spremljanje stroškov. Zahteva sicer nekaj birokratske potrpežljivosti, še posebej, če želimo biti zelo natančni. Vendar stvar ni tako zahtevna. Če želimo, si lahko pomagamo z računalniškimi programi, ki so na trgu (denimo Microsoft Money, Ace Money, Gnu Cash ...).

Spremljanje stroškov

Najpomembnejše je spremljanje osnovnih družinskih stroškov, kot so hrana, stroški doma in stroški prevoza. Pri stroških prevoza gre danes predvsem za stroške, ki jih imamo v zvezi z avtomobilom, pri čemer je pomembno, da poleg goriva, servisa, registracije in zavarovanja upoštevamo tudi amortizacijo – šele tako bomo videli, koliko nas avto zares stane. Pri stroških doma ne mislimo na investicijo v stanovanje ali hišo, ampak to, čemur popularno rečemo položnice. Ne smemo pa pozabiti tudi na vse, kar potrebujemo za sprotno vzdrževanje doma, ni pa vezano na večje obnove (denimo čistila, drobni material, gospodinjski pripomočki itd.). Ko tem stroškom dodamo še obleko in osebno higieno, smo pri povprečni družini gotovo zajeli osnovni del življenjskih stroškov.

Zelo pametno je voditi posebej stroške, ki nastanejo z otroci. Koliko otroci pojedo, seveda ne bomo šli posebej računat, pomembno pa je vedeti, koliko pri majhnih otrocih namenimo za otroško opremo, obleko, plenice in igrače, pri starejših pa predvsem za stroške šolanja (šolske potrebščine, učbeniki, šole v naravi, prevoz, dijaški dom ...).

Tretja vrsta stroškov pod našim drobnogledom naj bo povezana s skrbjo za naš »nadstandard«: dopust, kulturno in športno udejstvovanje, izobraževanje, osebno in duhovno rast. Pri izobraževanju je pomembno, da vanj ne vključimo stroškov rednega šolanja otrok (ki smo jih že zajeli), nujno pa stroške njihovih dodatnih dejavnosti (glasbena šola, krožki, skavti, duhovne vaje itd.). Ne pozabimo tudi na knjige in revije izobraževalnega značaja.

Četrta vrsta stroškov, ki jih velja spremljati, pa predstavlja to, kar družina porabi za druge. Pomembno je ločiti darila na eni strani in dobrodelnost na drugi.

Analiza in načrtovanje

Ko nekaj mesecev spremljamo in primerjamo stroške, pride čas za prvo analizo in načrtovanje. Takrat lahko sprejmemo odločitev, koliko kot družina zmoremo dajati na stran denimo za nakup ali odplačilo stanovanja, financiranje šolanja, pokojnino ali kakšen drug varčevalni projekt. Če vidimo, da s trenutnim načinom življenja naše varčevanje ni možno, lahko prav s pomočjo družinskega proračuna vidimo, kje zmoremo prihraniti.

Ozaveščanje visokega odstotka osnovnih stroškov nas lahko vodi k odločitvi, da bomo izbrali pri avtomobilu, obleki ali mobilnemu telefonu bolj preprost način življenja. Mnoge družine danes lahko to izbiro naredijo tudi pri hrani. Lahko se odločimo tudi za bolj spoštljivo ravnanje z okoljem – začnemo denimo varčevati z vodo in ogrevanjem ter spremljamo, koliko se to pozna na naših položnicah. Odnos do osnovnih stroškov je za nas tako ključnega pomena. Ker so stalni, nam njihova redna omejitev najprej prinese očitne prihranke. Hkrati pa se prav ob njih vzgajamo za bolj preprost način življenja in s tem ozdravitev od umetnih potreb, ki nam jih privzgaja sodobno porabništvo.

Zanimivi so tudi podatki, ki jih dobim s spremljanjem stroškov otrok. Da si pri tem ustvarimo realno sliko, koliko otroci stanejo, moramo kot prihodke upoštevati tudi denarne podpore ali davčne olajšave, ki smo jih zaradi otrok deležni. Družinski proračun nam je lahko dobra podlaga za vzgojo otrok. Otroci lahko delijo družinsko odločitev za bolj preprost način denimo pri igračah ali pri skrbnejšem odnos do šolskih potrebščin. Zlasti starejši otroci lahko s pomočjo pogovora o družinskem proračunu prevzamejo tudi del odgovornosti za varčevanje. Z natančnim spremljanjem stroškov obveznega šolanja pa daje staršem argumente, da omejujejo prehude apetite sicer »brezplačne« šole po dodatnem financiranju iz starševskih žepov. 


K razmisleku nas lahko vzpodbudi tudi pregled stroškov našega »nadstandarda«. Za razliko od osnovnih stroškov se pri mnogih družinah zgodi, da si na tem področju privoščijo morda edinole dopust, znesek, namenjen lastnemu izobraževanju, duhovni rasti ali zdravju pa je zanemarljivo nizek. Socialno najbolj ogroženi si tega resda ne morejo privoščiti, večina ljudi v najširšem srednjem sloju pa bi si lahko, a si zaradi stila življenja ne. Mnogokrat se tudi zgodi, da ta del družinskega proračuna s krožki, jezikovnimi tečaji, športno opremo ... črpajo samo otroci, starši pa ne. V tem primeru nas lahko prav finance postavijo pred odločitev, koliko se »cenimo«, koliko smo pripravljeni vložiti tudi vase. Tudi ta odločitev je lahko pot izbire drugačnih vrednot, kot nam jih vsiljuje porabniška družba.

Kaj pa denar, ki ga družina nameni drugim? Darila po eni strani kažejo naš odnos do prijateljev in sorodnikov. Po drugi strani pa z darili lahko pretiravamo in se z njimi tudi bolj kažemo naš status kot pa pozornost do drugih. Eno ali drugo nam pomaga prepoznavati tudi znesek, ki ga namenjamo za darila. Kaj pa delež družinska dobrodelnost? Mogoče darujemo ob naravnih nesrečah ali ustaljenih dobrodelnih akcijah, pa se nam vse skupaj zdi veliko. Izračun odstotkov na letni ravni pa hitro pokaže, koliko je dobrodelnost naša življenjska drža.

Družinski proračun torej ni samo priložnost za bolj učinkovito varčevanje in gospodarjenje z denarjem, ampak tudi priložnost za premislek o vrednotah, ki jih živimo, presojo našega odnosa do porabniške družbe, povabilo k solidarnosti in izziv za vzgojo naših otrok. Zato res ne bi smel manjkati v nobeni družini.

© Copyright iskreni.net

5.0
9 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.