Kaj bi družine s 4 milijoni evrov?

Verjetno se nikomur od nas ne bo potrebno s tem vprašanjem zares soočiti, je pa zanimivo in izzivalno o tem že samo sanjati in se pogovarjati - razkriva marsikaj. In kako o tem razmišljajo mlade družine?

par denar

Čeprav se na prvi pogled zdi, da je razmišljanje o tako močno hipotetičnem vprašanju brezplodno početje, ni nujno tako. Resno spraševanje nas namreč lahko vodi v premislek o tem, kaj nam je v življenju zares pomembno. Ob njem se lahko zavemo naših hrepenenj in preverimo, ali smo na pravi pot, ki bi vodila k njihovi izpolnitvi. Lahko pa se zavemo tudi nezdravih hrepenenj, bolečih ran ali strašljivih praznin, za katera iščemo mašila od zunaj.

Zgornje vprašanje zato ni toliko vprašanje o denarju, ampak je predvsem vprašanje, ki nam odpira polje sanj, v katerih se zdi (skoraj) vse mogoče. Denar v teh sanjah predstavlja predvsem sredstvo za dosego tistega, kar se v tem trenutku zdi nedosegljivo. Marsikomu predstavlja nekakšno svobodo. Osvobojeni skrbi za preživetje in preživljanje družine naj bi imeli na razpolago ves čas in vsa sredstva, da bi se posvečali temu, kar želimo in vidimo kot pomembno, smiselno. Nekateri v tem denarju vidijo moč, ki bi jim omogočila dosego določenih ciljev. Drugi neskončno polje novih možnosti, morda nekakšnega novega začetka. Verjetno vsakdo preslika v ta denar svoje hrepenenje po tistem, kar mu trenutno najbolj manjka: čas, varnost, moč, stabilnost, mir, udobje …
 

(Ne)srečni dobitniki

Bogataši se pogosto soočajo z »bolečo nezmožnostjo razpoznavanja svojih dejanskih potreb in hrepenenj, da o vprašanju opravljanja smiselnega dela ali zaposlitve niti ne govorimo«. Vsekakor se v takšnem velikem denarnem dobitku skrivajo velike obljube nečesa novega, svetlega, obetavnega. Zanimivo pa je, da izkušnje mnogih dobitnikov kažejo ravno nasprotno. Nekateri čez čas izjavljajo, da je bila to najslabša stvar, ki se jim je zgodila v življenju, mnogi se čez nekaj let znajdejo v izhodiščnem položaju ali še niže. Zdi se, da velja rek »hitro dobljeno, hitro izgubljeno«.

Obstajajo tudi srečne zgodbe, a najpogosteje med ljudmi, ki so že prej znali živeti skromno ali podjetno in razumno – bogastvo te samo po sebi ne nauči živeti drugače, kot si živel doslej. In tudi ne vdahne smisla življenju. Dr. Ronit Lami, ki se ukvarja s psihološko podporo bogatašem v težavah, pravi, da se ti pogosto soočajo z »bolečo nezmožnostjo razpoznavanja svojih dejanskih potreb in hrepenenj, da o vprašanju opravljanja smiselnega dela ali zaposlitve niti ne govorimo«.

Na veliki preizkušnji pa so v takšnih situacijah odnosi. »Ljubezen in denar pogosto zamenjujemo,« opozarja britanski psihoterapevt Neil Crawford. »Nenadno bogastvo lahko povsem spremeni vaš odnos z zakoncem, z otroki, s prijatelji in sorodniki. Gre namreč za velik preizkus temeljev, na katerih slonijo vaši odnosi.« Če so odnosi zdravi, bodo takšen pretres prestali, a z veliko nege in rahločutnosti. Crawford v takšnih primerih celo svetuje iskanje strokovne pomoči za podporo pri soočanju s podzavestnimi dejavniki, ki se ob tem prebudijo. Še posebej ranljivi pa so ob takšnih spremembah otroci. 

 

Zadenite svoje sanje brez srečke!

Trenutno loterijsko mrzlico lahko izkoristimo za konstruktivna sanjarjenja, ki nam pomagajo soočiti se s trenutno realnostjo naših življenj in z našimi velikimi hrepenenji. Za njihovo izpolnitev pa niti ni potrebno kupovati srečke, ampak je se je morda bolj smiselno vprašati, ali lahko za njihovo izpolnitev (ali za preobrazbo v drugačen cilj, hrepenenje!) naredimo kako drobno spremembo v svojih življenjih že danes. Verjetnost, da »zadenemo« svoje sanje, bo na tak način veliko večja.

par sanje

 

Kaj bi mlade družine s 4 milijoni evrov?

Z vprašanjem o tem, kako bi ravnali s čez noč dobljenimi 4 milijoni evrov, smo soočili šest mladih družin in dobili presenetljivo podobne odgovore. Verjetno ni nenavadno, da se kot ena ključnih vrednot v odgovorih izrisuje potreba po varnosti in stabilnosti (reševanje stanovanjskega problema, varčevanje za otroke in pokojnine). Poudarjena pa je tudi dobrodelnost, kar kaže na odprtost družin tudi za potrebe drugih..

1

- Kupila bi stanovanje ali majhno hiško (zagotovo ne velike);
- staršem bi kaj primaknila za tisto, česar s pokojnino ne morejo kupiti (obnova kopalnice ...);
- nekaj bi dala v sklad za družine v okviru zakonskih skupin Najina pot;
- kupila bi še eno stanovanje in ga oddajala;
- kupila bi nekaj kmetijske površine za nekaj njiv česna, ki bi ga nato prodajala (Kitajski je zanič :));
- plačala bi si Montessori izobraževanje;
- prispevala bi za izgradnjo porodnega centra;
- s tem, kar bi ostalo, bi kupila zlato in kakšne delnice.
O dobitku bi povedala le ljudem, ki so mi blizu: družinskim članom in nekaj prijateljem. V tem trenutku se mi zdi, da ne bi živeli nič kaj drugače. Morda bi le malo manj govorili o denarju in vedeli bi, kje se bomo ustalili, tako se bomo pa verjetno še kar dosti selili.

2

1. Upava, da bi ohranila mirno glavo in mirno kri!
2. Polovico bi takoj namenili v dobrodelne namene, in sicer vsaj trem prejemnikom: Pedru Opeki (Madagaskar), s. Slavki Cekuta (Albanija) in veliki slovenski družinski organizaciji. :)
3. Z drugo polovico bi najprej rešili stanovanjsko vprašanje.
4. Poskrbeli bi za pokojnine in šolnine v prihodnosti.
5. Po posvetu s finančnim svetovalcem bi preostanek razpršili v različne naložbe (če bi kaj ostalo, seveda :) ).

3

Če bi midva zadela na lotu ta znesek, bi si rešila stanovanjski problem. V tem primeru bi verjetno kupila hišo in ne stanovanja (kot nameravamo zdaj). Preostali denar bi položila na račun in živela od obresti, hkrati pa bi še vedno hodila v službo in živela čim bolj neobremenjeno od tega denarja.
Od teh obresti pa bi potem darovala v dobrodelne namene, malo financirala še širšo družino ...

4

- 10 % bi donirala iskreni.net;
- 10 % naredila bi načrt, komu vse še donirat (nekaj v tretji svet – nekaj v Sloveniji);
- 10 % kupila bi zemljo in zgradila družinsko hišo;
- 20 % bi dala v varno dolgoročno obračanje denarja (razpršeno med delnice, zlato in nepremičnine), namenjeno izključno za doto otrokom;
- 20% bi dala v varno dolgoročno obračanje denarja (razpršeno med delnice, zlato in nepremičnine), namenjeno pokojnini;
- 30% bi razpršila v več bank in vezala – kaj in kako s tem denarjem, bi nato razločevala leto dni. Po letu dni bi del teh sredstev gotovo namenila ustvarjanje kakega posla.
- Za vsakdanje stvari bi zapravljala in varčevala povsem enako, kot to počneva danes. Več časa bi si vzela za družinske dopuste. Z lahkoto bi 1 odrasel (70% mama in 30% oče) ostal doma in doma šolal otroke. Življenje bi se potrudili zorganizirati nekoliko manj storilnostno in bolj življenjsko. Delala in ustvarjala pa bi v glavnem iste stvari, le kake nepomembne bi opustila.

5

Najprej bi ga dala na banko, da bi dobro premislila, kaj s tako količino. Sigurno bi povedala čim manj ljudem, ker »denar rado pohlep rodi«, kot bi rekel boter Mesec v zvezdici Zaspanki. :P Nekaj bi ga namenila za dobrodelne namene. Gotovo bi kaj dala sestrama z družinami. S preostalim pa bi kupila kake nepremičnine za prihodnost otrok in ga kaj vložila na borzo. Dobro bi premislila in razpršila. Vprašanje pa je, kaj bi v resnici naredila. Ti tudi gotovo veliko država pobere v obliki davka, pa umestiš se v kak višji plačilni razred, tako da morda na koncu številka sploh ni več tako velika.

6

- Poplačala bi kredite
- Temeljito bi premislila, kakšno življenje želiva živeti:
- kako usklajevati družino in delo
- kakšnemu delu posvečati svoj čas in moči (želela bi ostati delovno aktivna, da naprej razvijava in dajeva svoje sposobnosti, da sva otrokom zgled in da brez skrbi za preživetje delujeva tudi na področjih, kjer ni denarja, so pa pomembna).
- koliko rabimo za življenje in koliko je zdravo, da imamo (verjetno bi živeli povsem enako kot zdaj)
- manjši del denarja bi namenila za (skromna, preprosta) učna popotovanja naše družine po svetu
- ko bi dobro preštudirala stvari, bi nekaj shranila za lažji vstop otrok v samostojno življenje in za starost
- iz preostalega bi oblikovala dobrodelni sklad – njegova sredstva bi skušala plemenititi (na izključno etične načine) in darovati povsod tam, kjer bi videla potrebe, predvsem pa potenciale, da nekaj zraste.

4.3
11 glasov
 
Za komentiranje se prijavite.